APDEJT.si

Nemška koalicija je napovedala reformo zakona o delovnem času, kar je sprožilo razpravo med delodajalci in sindikati. Sindikati reformi nasprotujejo in se sklicujejo na zaščito delavcev, medtem ko delodajalci nanjo močno pritiskajo. Predsednik Združenja nemških delodajalcev Rainer Dulger je pozval k hitri reformi z večjo prožnostjo delovnega časa, saj meni, da bi tedenski namesto dnevnih maksimalnih delovnih ur prinesel večjo fleksibilnost.

Reprezentativne delodajalske organizacije so izrazile močno nasprotovanje predlogu zakona o konoplji za omejeno osebno rabo, ki sta ga v parlament vložili poslanski skupini Svobode in Levice. Delodajalci opozarjajo, da predlog zakona ogroža varnost na delovnem mestu.

Komisija za določanje minimalne plače se je sestala, pri čemer je delavski predstavnik Ahmet Serdaroğlu, predsednik sindikata Hür-İş, poudaril nujnost razbremenitve delodajalcev 'vladnega bremena'. Njegova izjava kaže na prizadevanja za olajšanje finančnih obremenitev podjetij, kar bi lahko vplivalo na pogajanja o minimalni plači.

Delavska zbornica je izpostavila, da je zaščita pred spolnim nadlegovanjem na delovnem mestu pogosto nezadostna, še posebej v sektorjih kot so zdravstvena nega, izobraževanje in trgovina na drobno. Zbornica poziva k večji zaščiti zaposlenih in ugotavlja, da imajo delodajalci še veliko prostora za izboljšave na tem področju.

Po smrti Charlieja Kirka, znane osebnosti, so zaposleni v Združenih državah Amerike opazili, da zaščita svobode govora ne velja vedno na delovnem mestu. Zakoni se razlikujejo od države do države, vendar na splošno obstaja zelo malo pravne zaščite za zaposlene, ki so kaznovani zaradi izjav, podanih v zasebnem delovnem okolju ali izven njega. Vzpon družbenih medijev je povečal nadzor nad zaposlenimi tudi zunaj delovnega časa, kar sproža vprašanja o ravnovesju med pravicami delavcev in pravicami delodajalcev. Odpuščanja zaradi javnih izjav, vključno z objavami na družbenih medijih, niso nova, a hitrost, s katero se dogajajo, opozarja na tekočo problematiko.

Predsednik Združenja nemških delodajalcev (BDA), Rainer Dulger, je izrazil resno zaskrbljenost nad možnostjo kolapsa nemške socialne države. Po njegovih besedah bi lahko nadaljevanje sedanjih trendov privedlo do nevzdržne situacije, ki bi ogrozila temelje socialnega sistema.

Predstavniki Državnega zbora in delodajalcev so izrazili zaskrbljenost nad trenutnim sistemom izdajanja bolniških listov in pozvali k nujnim ukrepom. Poudarek je na potrebi po vzpostavitvi učinkovitega mehanizma za preverjanje upravičenosti bolniških odsotnosti ter uvedbi klasifikacije teh listov glede na diagnozo. Te pobude so bile izpostavljene med srečanjem med predsednikom Državnega zbora in predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije.

Inšpektorat RS za delo je pozval delodajalce k pravočasnemu izplačilu božičnic v skladu z zakonom o pravici do zimskega regresa, ki je začel veljati. Napovedali so tudi nadzor nad izplačili, za kršitve pa so predvidene kazni.

Delodajalci se niso odločili za veto na zakon o obvezni božičnici prek državnega sveta, vendar bodo nekatere člene zakona izpodbijali na ustavnem sodišču. Predlagali bodo tudi začasno zadržanje zakona, pri čemer se bodo sklicevali na načelo svobodne gospodarske pobude.

Delodajalci so bojkotirali petkovo sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) zaradi zahteve po umiku zakona o božičnici iz državnega zbora. Kolegij ESS seje ni preklical, ker sindikati s tem niso soglašali. Delodajalci vztrajajo pri prekinitvi aktivnosti v svetu, dokler ne prejmejo odgovora na svoje zahteve.

Delodajalske organizacije so izrazile razočaranje nad načinom vodenja socialnega dialoga, posebej v zvezi s predlogom zakona o obvezni božičnici. Njihove pripombe naj bi bile na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) popolnoma prezrte. V pismu premierju Robertu Golobu so protestirale proti takšnemu vodenju dialoga in predlagale, da bi se božičnica vsem zagotovila iz državnega proračuna.

Predstavniki delodajalcev in sindikatov so po ločenih srečanjih z ministrom za delo Luko Mescem izrazili nezadovoljstvo, ker niso prejeli pričakovanih odgovorov na svoje predloge glede uvedbe obvezne božičnice. Obe strani zdaj pričakujeta rešitve na ponedeljkovem srečanju.

Kancelarko Rachel Reeves pozivajo k dvigu davkov srednjemu razredu, da bi zapolnila 50 milijard funtov veliko proračunsko luknjo. Nacionalni inštitut za ekonomske in socialne raziskave (NIESR) predvideva, da bo Reevesova morala uvesti najmanj 2-peni povišanje osnovne stopnje dohodnine. Inštitut opozarja, da je dolg Združenega kraljestva nevzdržen in da bo Reevesova morala doseči primarne proračunske presežke. Reevesova je tudi izjavila, da bi njena morebitna odstopitev povzročila gospodarski zlom države.

Zaradi slabšanja gospodarskih razmer v Nemčiji, predsednik združenja delodajalcev Rainer Dulger poziva zvezno vlado in voditelja CSU Markusa Söderja, da ponovno premislijo o izplačevanju pokojnin za matere. Dulger zavrača ponovno povečanje teh pokojnin, saj meni, da je denar bolj potreben za naložbe in razbremenitev podjetij. Tudi ostali delodajalci nasprotujejo širitvi pokojnin za matere, medtem ko CSU in SPD branita to pobudo, ki je bila ena ključnih obljub CSU na zadnjih volitvah.

Predstavniki delodajalcev in sindikatov niso dosegli dogovora o revalorizaciji dodatnih pokojnin Agirc-Arrco, zato se te pokojnine ne bodo revalorizirale 1. novembra 2025. Ta odločitev bo prizadela 14 milijonov upokojencev v zasebnem sektorju. Razlog za nedosežen dogovor so negotovosti, povezane s pokojninsko reformo.

Romunske pokojninske hiše se soočajo z velikim številom zahtevkov državljanov, ki preverjajo svoje pravice do upokojitve. Mnogi ugotavljajo, da jim zaradi neplačanih prispevkov delodajalcev pred letom 2018 manjka del delovne dobe. Tisti, ki so mislili, da izpolnjujejo pogoje za upokojitev, so prisiljeni iskati pravne rešitve, da ne bi izgubili let delovne dobe.

Podjetje Bacardi Limited je bilo ponovno uvrščeno na Forbesov seznam 'Najboljših delodajalcev na svetu 2025', kar dokazuje, da so odlični ljudje in kultura še vedno pomembni. Družinsko podjetje se redno pojavlja na tem globalnem seznamu, ki temelji na več kot 300.000 neodvisnih anketah.

Minister za finance Siniša Mali je napovedal izredno povečanje minimalne plače na 500 evrov s 1. oktobrom. Trenutno potekajo pogajanja v Socialno-ekonomskem svetu o rednem povečanju minimalne plače s 1. januarjem.

Združenje delodajalcev BDA je zaradi finančnih težav v zdravstvenem sistemu predlagalo uvedbo participacije pri obisku zdravnika, kar naj bi izboljšalo usmerjanje pacientov in zmanjšalo nepotrebne obiske. Kritiki opozarjajo, da bi to lahko negativno vplivalo na bolnike z nizkimi dohodki, izkušnje s prejšnjo participacijo pa kažejo, da to ni najboljša rešitev.

V Srbiji potekajo pogajanja o minimalni ceni dela za leto 2026. Vlada Srbije je predlagala povišanje minimalne plače za 10,1 odstotka, kar pa sindikati ocenjujejo kot nedovolj visoko, delodajalci pa kot nevzdržno. Sindikati predlagajo minimalno plačo v višini 70.000 dinarjev. Razprave se dotikajo tudi rasti plač v vseh sektorjih.