APDEJT.si

Nemčijo pretresa burna razprava o pokojninski reformi in podaljšanju delovne dobe. Medtem ko ministrski predsednik Severnega Porenja-Vestfalije, Hendrik Wüst (CDU), predlaga veliko pokojninsko reformo in daljšo delovno dobo s pomočjo davčnih spodbud, je Mario Voigt (CDU), ministrski predsednik Turingije, odločno proti dvigu upokojitvene starosti. Voigt, ki nasprotuje tudi svoji strankarski kolegici in gospodarski ministrici Katherini Reiche, opozarja na "nove obremenilne razprave" in meni, da kasnejši vstop v pokoj ni upravičen ter je "nerealističen in nepravičen". Reiche sicer vztraja pri zahtevi po daljšem in večjem delu Nemcev.

Turingijski ministrski predsednik Mario Voigt je zavrnil predloge zvezne gospodarske ministrice Katherina Reiche za podaljšanje delovne dobe. Reiche, ki je zahtevala, da bi Nemci morali delati dlje, je s tem sprožila kritike tudi znotraj lastne stranke CDU. Voigt je poudaril, da bi morala vlada opustiti politiko, ki meji na zanikanje realnosti glede upokojitvene politike.

Nemška gospodarska ministrica Katherina Reiche je v intervjuju predlagala podaljšanje delovne dobe, kar je očitno razjezilo kanclerja Friedricha Merza. Njen predlog je naletel tudi na kritiko nekdanjega ministra za delo Franza Münteferinga, ki je izjavo Reicheve označil za "pavšalno neumnost", čeprav podpira razpravo o temi. Müntefering se zavzema za iskanje individualnejših rešitev.

Leta 2024 je povprečna pričakovana dolžina delovnega življenja v Evropski uniji znašala skoraj 37,2 leta, kar predstavlja porast za 2,4 leta v zadnjem desetletju. Kljub splošnemu trendu podaljševanja delovne dobe v EU, kjer povprečje presega 37 let, se Poljska uvršča med države z bistveno krajšim delovnim življenjem in je blizu dna lestvice. Medtem ko so Nizozemska in Romunija na skrajnih položajih razpredelnice, je položaj Poljske precej slabši v primerjavi z evropskim povprečjem.

Nizozemci imajo najdaljše delovne kariere med vsemi prebivalci Evropske unije, kažejo novi podatki. Njihova povprečna delovna doba znaša 43,8 leta, kar je več kot šest let dlje od povprečja EU. Ti podatki potrjujejo, da se Nizozemci najdlje zadržijo na trgu dela v primerjavi z ostalimi članicami unije.

Romuni imajo najkrajšo poklicno dobo v Evropski uniji, saj v povprečju delajo 32,7 leta, kar je skoraj pet let manj od povprečja EU, ki znaša 37,2 leta. Kljub temu imajo Romuni najdaljši delovni teden v EU in pričakovano življenjsko dobo, ki je pet let pod evropskim povprečjem.

Prihodnje leto bo minimalna pokojnina v Sloveniji pogojena z vsaj 30 leti delovne dobe, kar je bistveno več od preteklih zmotnih prepričanj o zadostnih 15 letih. Čeprav bo mogoče pridobiti staro pokojnino že po 15 letih dela, bo njen znesek nižji od minimalne. Izpostavljeno je, da pravica do pokojnine ni avtomatična za vse, saj so ključni dejavniki vplačani prispevki in dolžina delovne dobe.

Število samostojnih podjetnikov, ki se upokojujejo s skromnimi pokojninami, narašča, kar je posledica povprečno 40 % nižjih prejemkov v primerjavi z zaposlenimi. Ena izmed zgodb izpostavlja posameznika, ki bo po 50 letih dela prejel le 1.120 evrov pokojnine, kar poudarja potrebo po strategijah za izboljšanje dostopa do dostojnega upokojitvenega obdobja za samozaposlene. Hkrati pa se povečuje zanimanje za aktivno jubilacijo, ki omogoča hkratno prejemanje pokojnine in nadaljevanje dela, kar se izkaže kot rešitev za posameznike, ki po upokojitvi težko najdejo nov smisel in se želijo ponovno izraziti. Novi zakonski pogoji za 100-odstotno pokojnino zahtevajo 36 let in pol delovne dobe, medtem ko tisti z le 15 leti delovne dobe prejemajo bistveno nižje zneske.

Nemška ministrica za gospodarstvo Katharina Reiche (CDU) je ob soočanju z demografskimi spremembami pozvala Nemce k daljšemu in bolj intenzivnemu delu. Medtem ko je njena pobuda naletela na kritike s strani socialnega krila njene lastne stranke in sindikatov, jo je predsednik delodajalcev označil za "jasno in iskreno". Levica je prav tako ostro kritizirala ministrico zaradi njenega predloga o daljši delovni dobi.

Nemška zvezna ministrica za gospodarstvo, Katherina Reiche (CDU), je poudarila potrebo po podaljšanju delovne dobe v Nemčiji. Izpostavila je, da Nemci ne morejo več pričakovati, da bodo od svojega odraslega življenja preživeli tretjino v pokoju. Po njenem mnenju obstoječi načrti reform v koalicijskem sporazumu ne bodo zadostovali za ohranjanje konkurenčnosti države na globalni ravni. Zato poziva k daljšemu in več dela za nemške državljane.

Nemška gospodarska ministrica Reiche je predlagala podaljšanje delovne dobe, kar pa je naletelo na kritiko srednjega gospodarstva, ki se boji koalicijskega spora. Profesor pa je ministrovo idejo zagovarjal kot "popolnoma pravilno", s čimer se je poudarila razprava o prihodnosti pokojninskega sistema in delovne sile v Nemčiji.

Nemška zvezna ministrica za gospodarstvo, Katherina Reiche (CDU), je izpostavila potrebo po tem, da Nemci delajo več in dlje. Poudarila je, da demografske spremembe in naraščajoča pričakovana življenjska doba to narekujejo kot nujnost, saj se mora delovna doba podaljšati.

Hrvaški reševalci so napovedali protest v Zagrebu 16. oktobra, ker jim je bila zavrnjena zahteva za beneficirano delovno dobo. Ministrica za zdravje Irena Hrstić je pozvala strokovne združenja reševalcev k dialogu in spoštovanju zakonske procedure.

Profesor Vadim Vinogradov opozarja, da lahko napake v delovni knjižici povzročijo nižje pokojninske izplačila. Izguba nekaj mesecev delovne dobe namreč vpliva na višino pokojnine, saj se v tem obdobju ne vplačujejo prispevki in ne pridobivajo pokojninske točke. To opozorilo velja predvsem za ruske državljane.

Romunske pokojninske hiše se soočajo z velikim številom zahtevkov državljanov, ki preverjajo svoje pravice do upokojitve. Mnogi ugotavljajo, da jim zaradi neplačanih prispevkov delodajalcev pred letom 2018 manjka del delovne dobe. Tisti, ki so mislili, da izpolnjujejo pogoje za upokojitev, so prisiljeni iskati pravne rešitve, da ne bi izgubili let delovne dobe.

Poljski Zakład Ubezpieczeń Społecznych (ZUS) bo leta 2025 strožje nadziral dodatne dohodke upokojencev. Ena sama napaka lahko povzroči znatno zmanjšanje ali celo ukinitev pokojnine. Po drugi strani pa ZUS opozarja, da lahko podaljšanje delovne dobe, četudi le za eno leto po doseženi upokojitveni starosti, poveča višino pokojnine tudi do 15%.

Vlada Federacije Bosne in Hercegovine je, na predlog Federalnega ministrstva za energijo, rudarstvo in industrijo, odobrila 3,5 milijona KM za povezovanje delovne dobe delavcem. S tem želijo zaščititi delavce in ohraniti njihovo dostojanstvo.

V Hrvaški ima trenutno skoraj 37.000 ljudi pravico do beneficirane delovne dobe. Od tega jih 24.388 to pravico uživa zaradi opravljanja posebej težkih in škodljivih del, 4269 je invalidov, 12.725 pa jih je zajetih s posebnimi predpisi. Status, podoben tistemu, ki ga že imajo omenjeni, si zdaj prizadevajo pridobiti tudi zaposleni v službi nujne medicinske pomoči.

V Srbiji in na Hrvaškem so bile sprejete nove odločitve glede pokojnin, ki se nanašajo na znesek, ki ga država zagotavlja za 40 let delovne dobe. V Srbiji je povprečna minimalna delavska pokojnina, izplačana julija, znašala 440 evrov za 31 let delovne dobe. Na Hrvaškem se spreminja izračun minimalne pokojnine, pri čemer se znesek usklajuje dvakrat letno glede na gibanje plač in cen.

V Nemčiji je lani le 40 odstotkov novo upokojenih delalo do zakonsko določene upokojitvene starosti. Večina se jih je upokojila prej in sprejela nižje pokojnine. Kljub temu se Nemci upokojujejo kasneje kot pred 25 leti.