APDEJT.si

Nemška koalicija je napovedala reformo zakona o delovnem času, kar je sprožilo razpravo med delodajalci in sindikati. Sindikati reformi nasprotujejo in se sklicujejo na zaščito delavcev, medtem ko delodajalci nanjo močno pritiskajo. Predsednik Združenja nemških delodajalcev Rainer Dulger je pozval k hitri reformi z večjo prožnostjo delovnega časa, saj meni, da bi tedenski namesto dnevnih maksimalnih delovnih ur prinesel večjo fleksibilnost.

Portugalsko ministrstvo za zdravje je napovedalo, da bo od septembra s predstavniki medicinskih sester začelo pogajanja o novih oblikah organizacije delovnega časa teh zdravstvenih delavcev v Nacionalni zdravstveni službi (SNS). Cilj pogajanj, ki so že potekala s sedmimi sindikati, je prilagoditi poklic željam mladih strokovnjakov ter bolje uskladiti delo z osebnim in družinskim življenjem.

Namestnik vodje za razvoj upravljanja in virov province Zahodni Azerbajdžan je napovedal spremembo delovnega časa upravnih enot v tej provinci.

Francoska vlada je prek ministrice za delo Astrid Panosyan-Bouvet predlagala uvedbo možnosti unovčenja petega tedna plačanega dopusta, kar bi delavcem omogočilo, da ta teden zamenjajo za dodatno plačo. Ta predlog, ki naj bi spodbudil Francoze k večjemu delu, sledi zgledu že obstoječega sistema unovčenja RTT (skrajšanje delovnega časa) in danskemu modelu. Napoved je takoj naletela na močno nasprotovanje sindikatov, ki so že pred tem protestirali proti morebitni ukinitvi dveh prazničnih dni. Predlog je del širših prizadevanj vlade za povečanje delovne aktivnosti.

Svet South Cambridgeshirea je kljub ogorčenju in kritikam prebivalcev trajno uvedel štiridnevni delovni teden za svoje zaposlene. Odločitev, ki so jo sprejeli v želji po izboljšanju zaposlovanja, zadrževanja kadrov in zmanjšanju stroškov, pomeni, da bodo morali prebivalci sedaj računati na skrajšane storitve občine. Ta poteza je sprožila veliko negodovanja, saj mnogi menijo, da bo to negativno vplivalo na kakovost in dostopnost javnih storitev.

Nemška ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche se sooča z vse več kritikami zaradi svojega predloga za podaljšanje delovne dobe, ki se ga je oprijelo ime "Renten-Vorstoß". Kritike prihajajo ne le od koalicijskih partnerjev, Zelenih in Levice, ampak tudi znotraj lastne stranke CDU, kjer je eden od politikov predlog označil za "napačno zasedbo". Ameriški novinar je v odzivu na predlog kritiziral "strahopetnost v politiki". Medtem ko so gospodarske organizacije predlog pohvalile, je vodja CDU Friedrich Merz ministrico menda pustil "na cedilu", kar nakazuje na notranje nesoglasje. Nekateri mediji so kritike označili za "ideološke fraze" in izrazili zaskrbljenost zaradi "večjega fušanja", medtem ko drugi poudarjajo pomen povečanja produktivnosti namesto daljšega delovnega časa.

Povprečni dnevni delovni čas zaposlenih v Južni Koreji se je leta 2024 nekoliko znižal v primerjavi s pet let prej, kar je posledica uvedbe 52-urnega delovnega tedna. Anketa, ki jo je objavil Statistični urad, je pokazala, da so plačani delavci, stari 15 let ali več, delali manj ur na dan.

Več kot polovica Poljakov si želi krajšega delovnega tedna, po možnosti štiridnevnega, in bolj fleksibilnega delovnega časa, kaže raziskava Univerze SWPS. Zanimivo je, da se preference med spoloma razlikujejo glede oblike sprememb v zaposlovanju.

Tehnološki velikan Bosch je v Nemčiji, predvsem na raziskovalnih lokacijah, kot je Renningen, ponovno napovedal obsežno krčenje delovnega časa in plač za zaposlene, kar bo vplivalo na skupno 600 delavcev v Niedersachsenski in Baden-Württembergu, kot ukrep za zmanjšanje stroškov.

Podatki iz mikrocenzusa kažejo, da manj ljudi dela nadure, saj je povpraševanje po dodatnem delovnem času v vse več poklicih upadlo. Tisti, ki še vedno opravljajo nadure, v večini primerov prejemajo ustrezno nadomestilo, vendar pa obstajajo tudi izjeme.

V Avstriji poteka živahna razprava o delnem delovnem času, pri čemer so mnenja med politiki in delodajalci deljena. Avstrijski finančni minister Marterbauer (SPÖ) se zavzema za izboljšanje delovnih mest za krajši delovni čas, saj je prepričan, da so takšna delovna mesta omogočila zaposlitev številnim ženskam. Opozarja, da ne bi smeli delnega delovnega časa predstavljati v slabi luči. Po drugi strani pa delodajalci in ÖVP predlagajo, da bi morali polni delovni čas davčno bolj privlačen, in si želijo bonuse za zaposlene s polnim delovnim časom. Kljub številnim idejam o tem, kako reformirati delni delovni čas, konkretnih predlogov za zdaj primanjkuje.

Podpredsednica španske vlade Yolanda Díaz je zagrozila katalonski stranki Junts s sprejetjem uredbe o nadzoru delovnega časa, ki ne bi šla skozi kongres, če stranka ne podpre znižanja delovnega časa s 40 na 37,5 ure. Díaz želi s to grožnjo spodbuditi Junts k odblokiranju zakonodaje, ki velja za njeno glavno prednostno nalogo. V primeru zavrnitve predloga v kongresu, je napovedala, da bo njen resor sprejel podzakonski akt zaostritve nadzora nad delovnim časom v podjetjih.

Nova raziskava DGB je pokazala, da si večina nemških zaposlenih želi, da delovnik ne bi presegal osmih ur na dan. Kljub temu mnogi zaposleni v Nemčiji pogosto delajo nadure, kar kaže na razkorak med željami in realnostjo. Anketa je prav tako posredovala informacije o drugih željah zaposlenih glede delovnega časa.

Novi predpisi o delovnem času vplivajo na pridobivanje prostih dni in pravice do nadomestila. Medtem ko se delavci pogosto spopadajo s stresom in pomanjkanjem denarja, nekateri prvič v življenju naletijo na delovne prakse na meji zakona. Francozi medtem razmišljajo o smislu dela, saj so '35-urni delovnik' usidrali idejo, da je poklicna dejavnost nujno zlo. Na Poljskem pa se pripravlja zakonodaja, ki bo spremenila plačevanje pripravnikov, saj trenutno mnogi ne prejmejo plačila, čeprav opravljajo enake naloge kot redno zaposleni.

Portugalska vlada bo v četrtek socialnim partnerjem predložila predlog sprememb zakona o delu, ki predvideva nov režim za dodatne dni dopusta, določitev minimalnih storitev med stavkami in odpravo omejitev za zunanje izvajanje (outsourcing). Predlog bo naletel na podporo delodajalcev, medtem ko sindikati napovedujejo močno nasprotovanje. Delavci, ki se bodo odločili za dodatne dni dopusta, bodo ostali brez plače, vendar bodo ohranili druge ugodnosti.

Študija je pokazala, da štiridnevni delovni teden, ki ne vpliva na zmanjšanje plače, izboljšuje fizično in duševno zdravje zaposlenih ter hkrati prispeva k boljši ekonomski uspešnosti podjetij. Skrajšani delovnik omogoča večjo učinkovitost dela, kar potrjuje, da se z manj dela dejansko lahko doseže večja produktivnost.

Trgovine so bile odprte v nedeljo, 20. julija, od 11. do 18. ure, v okviru poletnih razprodaj, ki trajajo do 30. avgusta. Odločitev o delovanju maloprodajnih trgovin v nedeljo je bila sprejeta z namenom izkoriščanja obdobja poletnih popustov. Veljalo je tudi posebno urnik za supermarkete.

V indijski državi Maharaštra vlada razmišlja o predlogu, da bi se maksimalno število dnevnih delovnih ur za zaposlene v zasebnem sektorju podaljšalo z devet na deset ur. Predlog vključuje tudi razširitev zakonske zaščite na podjetja z do 20 zaposlenimi, medtem ko trenutno velja le za tista z do 10 zaposlenimi. Ministrstvo za delo predlaga pet večjih sprememb zakonodaje, pri čemer je povečanje dnevnih delovnih ur najpomembnejša.

Evropska konfederacija sindikatov opozarja, da delodajalci vse pogosteje uporabljajo orodja z umetno inteligenco za nadzor zaposlenih, ki delajo od doma. Ljudje, ki redno delajo od doma, naj bi bili kar šestkrat bolj nagnjeni k temu, da delajo tudi v svojem prostem času. Opozarja Evropska konfederacija sindikatov, povzeto na spletnih straneh Zveze sindikatov Slovenije in novičarske agencije BTA.

Nemška ministrica za gospodarstvo, Katherina Reiche, je pozvala k podaljšanju delovne dobe in poudarila, da morajo Nemci zaradi demografskih sprememb "delati dlje in naporneje". Oba članka poročata o njeni izjavi, ki nagovarja državljane k večjemu delovnemu naporu zaradi demografskih izzivov.