APDEJT.si

Peter Thiel, kontroverzni milijarder, soustanovitelj PayPala in Palantirja ter eden prvih investitorjev v Facebook, postaja ključna figura pri preoblikovanju politične agende desnice v ZDA. Čeprav ni najbolj prepoznaven v javnosti, ga nekateri označujejo za strateškega igralca, ki bo morda celo izbiral prihodnje voditelje in s tem vplival na 'Trampovo Ameriko'. Thiel je znan kot samooklicani 'tehnološki konservativec', katerega vpliv sega daleč preko Silicijeve doline v samo srce ameriške politike.

V Čilu je 26. julija 2025 prišlo do političnega dogovora med Krščansko demokracijo in Komunistično stranko, kar predstavlja novost v političnem okolju, ki ga sicer zaznamuje vzpon skrajne desnice. Hkrati so se predsedniki Gabriel Boric, Pedro Sánchez, Lula, Gustavo Petro in Yamandú Orsi srečali na iberskem vrhu z geslom »Demokracija vedno«, kjer so potrdili svojo zavezanost obrambi demokracije.

Po izčrpavajoči rekonstrukciji poljske vlade so se pojavili dvomi o tem, ali bo ta poteza ustavila desnico pri prevzemanju oblasti. Medtem ko Kamila Gasiuk-Pihowicz iz Državljanske koalicije ocenjuje, da je čas za "prestavitev v višjo prestavo", druga stran političnega spektra meni, da se državni aparat vedno bolj zaveda posledic kršenja zakona. Pojavlja se tudi vprašanje, ali bo moral Donald Tusk, če želi zmagati na volitvah leta 2027, spremeniti strategijo in ne le načrt za preživetje.

Župan Cannesa, David Lisnard, je pozval desne stranke k enotnosti pred predsedniškimi volitvami leta 2027. Meni, da bi se desnica lahko strinjala o desetih ukrepih za 'obnovo države'. Lisnardova strategija temelji na skupnem programu, ki naj bi združil desne sile za prihodnje volitve.

Predsednik senata Ignazio La Russa je na ceremoniji Ventaglio izrazil podporo prisotnosti Berlusconijev v politiki in dejal: »Berlusconijeve dobro vidim v politiki.« Hkrati je pozval deželnega predsednika Benečije Luko Zaio, naj ne ustanavlja lastne stranke. La Russa je tudi poudaril, da Donald Trump »nikoli ni bil referenčna točka za desnico«, in se zavzel za volilni zakon z preferenčnim glasovanjem.

V Boliviji je desnica zmagala na volitvah, kar je povzročilo premik v politični pokrajini. Levičarski Mouvement vers le socialisme (MAS) je doživel precejšen padec podpore, kar analitiki pripisujejo razočaranju nad stranko in njenim delovanjem, zlasti zaradi gospodarske krize od leta 2017 in zaznanih protidelavskih politik. To je privedlo do preoblikovanja politične levice in krepitve desničarske opozicije.

V Dubrovniku je potekala dvodnevna mednarodna konferenca "Make Europe Great Again", ki je zbrala (ultra)konservativne in (skrajno) desne organizacije ter stranke. Uvodni nagovor Stephena Nikole Bartulice je vključeval poziv k orožju in grožnje levičarjem, pri čemer je dejal, da bodo končali kot Antifa, če ne bodo utihnili. Na konferenci so razpravljali tudi o kulturni dediščini, tradiciji in vlogi družine v Evropi.

Abigail Spanberger, demokratska kandidatka za guvernerko Virginije, je izjavila, da ne bo nasprotovala prizadevanjem demokratske zakonodaje za preoblikovanje kongresnih okrožij. Zohran Mamdani, kandidat za župana New Yorka, pa kaže smernice, kako bi demokrati lahko ponovno pridobili volivce.

Po prvem krogu predsedniških volitev v Čilu, v katerem je kandidatka leve vlade le za las zmagala, se država sooča z obratom v desno.

Zgodovinar Sven Milekić poziva k odločnejšemu nasprotovanju ulični desnici, vključno s klicanjem policije in zavračanjem prekinitev dogodkov. Poudarja, da ne smemo prepuščati terena in da je treba problematične vrednote izločiti iz javnega prostora. Medtem pa se je Hrvatica, ki se je preselila v Zagreb, ob vselitvi v novo stanovanje soočila z močnim vonjem plina, zaradi katerega si ni mogla umivati zob.

Vodja poslancev stranke LR in predsednik stranke Reconquête sta se srečala v sredo, so v petek sporočili iz njunih krogov. Srečanje naj bi bilo namenjeno razpravi o možnih desnih predizborih za predsedniške volitve leta 2027.

V Čilu so potekale prve predsedniške volitve leta 2025. V drugi krog, ki bo decembra, sta se uvrstila Jeannette Jara in José Antonio Kast. Čilski volilni servis je objavil preliminarne rezultate predsedniške tekme.

Po skoraj 20 letih vladavine socialistične stranke MAS (Movimiento al Socialismo), se v Boliviji obeta preobrat. Razdrobljenost MAS je privedla do tega, da se bosta v drugem krogu predsedniških volitev, ki bo 19. oktobra, pomerila desničarska kandidata Jorge Quiroga in Rodrigo Paz. Država se pripravlja na konec socialistične dobe.

Cristopher Ulloa in Mauricio Torres poročata, da se Jeannette Jara, kandidatka levice, in José Antonio Kast, kandidat skrajne desnice, pripravljata na drugi krog predsedniških volitev v Čilu, ki bo 14. decembra. Ne glede na to, kdo bo zmagal, imata oba že lahko...

Andrej Babiš, predsednik stranke ANO, je napovedal možna pogajanja o koaliciji s strankama SPD in Motoristi, pri čemer bi SPD v vladi zastopali strokovnjaki, Motoristi pa politiki. Babiš je poudaril, da imajo skupaj 108 glasov. Obenem je Babiš izjavil, da mu sedanja vlada predaja državo v razsulu in brez finančnih sredstev.

V Boliviji so potekale predsedniške volitve, ki so zaznamovale odmik od socialistične vladavine. Dva konservativna kandidata sta obljubila izboljšanje gospodarstva in povrnitev zaupanja v državno upravo. Volitve so odraz gospodarske krize in nakazujejo možno preusmeritev zunanje politike bližje ZDA.

Centristična stranka D66 je zmagala na parlamentarnih volitvah na Nizozemskem. Rob Jetten, vodja stranke, je blizu temu, da postane najmlajši voditelj države. Njegov glavni tekmec, Geert Wilders, ni uspel zmanjšati zaostanka.

Po umoru Charlieja Kirka so se pojavili nasprotujoči si odzivi, pri čemer nekateri levičarji odobravali nasilje, medtem ko so drugi poudarjali problematično retoriko, ki je pripeljala do tragedije. Mediji so poročali o morebitnih povezavah osumljenca s skrajno desnimi skupinami, kar je v nasprotju s prvotnimi trditvami, da je levičar. Razprave so se osredotočile tudi na vlogo Donalda Trumpa in politično polarizacijo v družbi.

Socialdemokratski premier Jonas Gahr Støre ima po zmagi na parlamentarnih volitvah na Norveškem velike možnosti za drugi mandat. Največjo rast je zabeležila desna populistična stranka, ki je postala druga najmočnejša politična sila v državi.

Marine Le Pen, voditeljica Nacionalnega zbora (RN), bo od 13. januarja 2026 ponovno sojena v pritožbenem postopku v zvezi z zadevo evropskih parlamentarnih pomočnikov. Medtem Le Penova ponovno poziva k razpustitvi francoskega parlamenta, s čimer želi izkoristiti trenutno politično krizo. Njena stranka bo glasovala proti zaupnici vladi. Prav tako se pripravlja na pritožbeno sojenje z novo obrambno ekipo in premislekom o strategiji.