APDEJT.si

Premierka New Brunswicka Susan Holt je pomanjkanje prostorov za dolgotrajno oskrbo navedla kot glavni razlog za preobremenjenost štirih regionalnih bolnišnic v provinci. Holtova je dejala, da je situacija, kjer bolnišnice sprejemajo paciente, ki bi morali biti v dolgotrajni oskrbi, ni presenečenje in je posledica sistemskih pomanjkljivosti.

Specializirano državno tožilstvo je na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo zahtevo za sodno preiskavo proti predsedniku vlade Robertu Golobu v zadevi Bobnar, zaradi domnevnega nedopustnega vmešavanja v delo policije.

V državnem zboru je potekala razprava o interpelaciji ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. Poslanci koalicije so izpostavili dosežke ministra, medtem ko je opozicija kritizirala njegovo delo, predvsem zamude pri dolgotrajni oskrbi. Opozicija je ministra celo kazensko ovadila, vendar ga koalicija brani kljub, po mnenju opozicije, nični učinkovitosti na področju dolgotrajne oskrbe.

Na Ministrstvu za solidarno prihodnost zagotavljajo, da bodo oskrbnine v domovih za starejše po 1. decembru nižje, ko bo začel veljati novi sistem dolgotrajne oskrbe. Opozarjajo, da je treba soglasje k prevedbi v novi sistem oddati do konca novembra.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je po posvetu pri premierju Robertu Golobu zatrdil, da bo velika večina stanovalcev domov za starejše s prevedbo v sistem dolgotrajne oskrbe prejela položnice, nižje za od 200 do 800 evrov. Večina stanovalcev je že podala soglasje za prevedbo in podpis osebnih načrtov.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je zavrnil očitke iz interpelacije, ki sta jo vložili SDS in NSi, kot neutemeljene. Vlada se je seznanila z odgovorom na interpelacijo in ga podprla, poudarjajoč, da sta se ministrstvo in vlada resno lotila dela na področju dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike. Minister Maljevac je izpostavil, da je pod političnimi pritiski zaradi reform.

Državni zbor je obravnaval predlog zakona o ukrepih za optimizacijo postopkov v centrih za socialno delo in domovih za starejše ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe. Koalicija predlog podpira, saj naj bi zagotavljal izvajanje pravice do dolgotrajne oskrbe, medtem ko opozicija meni, da gre za zgolj 'gašenje požara' in 'rokohitrske' ukrepe.

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije predlaga, da se v okviru zakona o dolgotrajni oskrbi ustanovi poseben sklad, namenjen zdravljenju in dolgotrajni oskrbi otrok, ki trpijo za redkimi in hudimi genskimi boleznimi. Sredstva za financiranje tega sklada naj bi pridobili iz novega prispevka.

Minister za solidarnost Simon Maljevac (Levica) je bil kritiziran, ker informacijski sistem za dolgotrajno oskrbo, ki ga je obljubljal za september, še vedno ni vzpostavljen. Državljani so namreč že začeli plačevati obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo julija, Maljevac pa je zagotavljal, da bo sistem zaživel najpozneje čez poletje.

Premier Robert Golob je na seji Državnega zbora, posvečeni varnostnim razmeram v jugovzhodni Sloveniji, napovedal množični poziv za predajo nezakonitega orožja. Ocenil je, da vlada s Šutarjevim zakonom že odgovarja na te razmere.

Državni zbor je sklical izredno sejo, na kateri poslanci obravnavajo interpelacijo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, ki so jo vložili poslanci NSi in SDS. Razpravi naj bi namenili več kot 14 ur.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil register izvajalcev dolgotrajne oskrbe, ki kaže, da je 120 občin podpisalo pogodbe s 39 izvajalci. Ministrstvo za solidarno prihodnost navaja, da so nekateri dogovori z izvajalci še v različnih fazah postopka.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je zavrnilo kot lažne in absurdne navedbe, ki se širijo na družbenih omrežjih, da bo treba sredstva za dolgotrajno oskrbo po smrti upravičenca vračati. Ministrstvo je poudarilo, da te trditve vnašajo nepotreben strah med ljudi in pozivajo, naj ne podpisujejo soglasij za prehod v sistem dolgotrajne oskrbe. Minister Maljevac ugiba o vlogi političnih nasprotnikov pri širjenju teh neresnic.

Poslanka SDS Karmen Furman je opozorila, da je sistem dolgotrajne oskrbe postal simbol neučinkovitosti in zavajanja. Izpostavila je, da državljani že mesece plačujejo nov prispevek, sistema pa še vedno ni. Po uradnih podatkih naj bi država letos pobrala 255 milijonov evrov iz tega naslova.

Odbor Državnega zbora za delo je po nujnem postopku pripravil dopolnjen predlog zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo (CSD) in v domovih za starejše (DSO) ob uvedbi sistema dolgotrajne oskrbe. Predlog zakona naj bi pospešil prehod stanovalcev DSO v novi sistem. Pri tem so podprli več dopolnil koalicije, medtem ko dopolnila SDS niso bila potrjena.

Ministrstvo za solidarno prihodnost je, po očitkih v medijih, da je sistem dolgotrajne oskrbe spregledal odrasle osebe s posebnimi potrebami, pojasnilo, da je prisluhnilo stroki. Ta je predlagala, da se institucionalno varstvo še naprej izvaja v okviru zakona o socialnem varstvu.

Finančno ministrstvo ocenjuje, da je kratkoročno upravljanje sredstev za dolgotrajno oskrbo najboljša rešitev. Država ta sredstva upravlja na ločenem podračunu znotraj sistema enotnega zakladniškega računa, presežna likvidna sredstva pa vlaga v vezane depozite. Zaradi negotovosti glede prihodnje dinamike porabe sredstev je kratkoročno upravljanje trenutno najbolj optimalno.

Na centrih za socialno delo v Sloveniji so danes začeli sprejemati vloge za pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji, ki se bo začela izvajati 1. decembra. Upokojenci bodo tako plačali le nastanitev in prehrano, oskrba pa bo financirana iz drugih virov.

Na Koroškem in v Posavju so kot edini med 16 regijskimi centri za socialno delo do zdaj izdali prve tri odločbe o pravici do dolgotrajne oskrbe na domu, ki jo je zakon predvidel s 1. julijem. Na Koroškem so izdali dve odločbi, v Posavju pa eno.

Povprečna neto plača v Sloveniji se je julija 2025 znatno znižala, in sicer nominalno za 2,1 odstotka in realno za 2,6 odstotka v primerjavi z junijem. Razlog za to je uvedba obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki ga je uvedla Golobova vlada. Povprečna neto plača za julij je znašala 1577,42 evra, medtem ko je povprečna bruto plača znašala 2517,11 evra. Bruto plača je bila nominalno nižja za 0,9 odstotka in realno za 1,4 odstotka.