APDEJT.si

Španski turistični otok Majorka in širše Balearsko otočje beležita porast tujih vrst kač, ki resno ogrožajo lokalni ekosistem. Lokalne oblasti se borijo proti invazivni vrsti, ki predstavlja tveganje za avtohtone živalske vrste in njihovo okolje. Problem je postal še posebej pereč na območjih, priljubljenih pri turistih, kar dodatno poudarja potrebo po hitrem in učinkovitem ukrepanju.

V avstrijski zvezni deželi Vorarlberg se širi vse več invazivnih živalskih vrst, kot so sluzasti ploski črvi, orjaški klopi z očmi in smrdljive stenice. Te vrste, katerih širjenje olajšujejo podnebne spremembe, lahko povzročijo znatne težave v ekosistemu. Med nezaželenimi novinci je tudi orjaški klop Hyalomna marginatum. Medtem pa Naturpark Mühlviertel praznuje 20 let delovanja, posvečenega ohranjanju habitatov za živalske in rastlinske vrste, vključno z zaščito netopirjev in gorskih škrjanov. Park se trudi ohranjati raznoliko kulturno krajino.

Nova študija je ustvarila prvo globalno karto mikoriznih gliv, ki tvorijo ključna partnerstva s koreninami rastlin. Te glive, ki letno shranijo približno 13 milijard ton ogljika in izmenjujejo hranila s rastlinami, so v večini ekosistemov ključnega pomena za zdravje rastlin in tla. Izkazalo se je, da kar 90 % teh vitalnih glivičnih združb živi zunaj območij, ki so deležna kakršne koli zaščite, kar predstavlja resno grožnjo biotski raznovrstnosti in stabilnosti ekosistemov po vsem svetu.

Arktika se zaradi podnebnih sprememb intenzivno zeleni, kažejo šokantne fotografije, posnete pozimi, ki razkrivajo obsežno taljenje snega in cvetenje vegetacije. Na norveškem Svalbardu so znanstveniki letos pozimi zabeležili izjemno visoke temperature, obsežno taljenje snega in cvetenje rastlinja, kar so vse jasni simptomi globalnega segrevanja. Študija, objavljena v Nature Communications, poudarja, kako hitro se spreminjajo arktične zime. Februarja 2025 je Svalbard prizadel dež, odtajanje tundre in zbiranje talne vode, kar preoblikuje polarne ekosisteme.

Namestnik ministra za komunikacije in digitalne zadeve (Wamenkomdigi) Nezar Patria je pohvalil območje Pantai Indah Kapuk 2 (PIK2) in ga označil za zanimivo območje z dinamiko in atmosfero, ki bi lahko postalo ekosistem digitalnih inovacij. Njegove izjave so pritegnile pozornost in poudarile potencial PIK2 na področju digitalnega razvoja.

Oddelek za ribištvo v Peraku si je zastavil ambiciozen cilj, da v naslednjih petih letih iz rečnih voda v zvezni državi v celoti odpravi prisotnost tujerodnih ribjih vrst. Ta poteza je posledica naraščajočih pomislekov glede negativnega vpliva teh invazivnih vrst na lokalne ekosisteme in ogrožanja obstoja domačih ribjih vrst.

Letos je v Oslofjordu rekordna količina klapavic, kar je dobra novica za ekosistem. Skoraj po vsej norveški obali je zdaj varno nabirati klapavice za uživanje.

Več kot 160 klimatskih znanstvenikov iz 23 držav opozarja, da se Zemlja zaradi močnega segrevanja hitro približuje katastrofalnim in nepopravljivim prelomnim točkam. Opozarjajo, da se hitro približujemo točkam preloma zemeljskega sistema, kar bi lahko imelo uničujoče posledice za ljudi in naš planet. Številne prelomne točke, kot sta izumiranje koral in slabljenje morskih tokov, so že dosežene ali pa so zelo blizu.

Poročilo Evropske agencije za okolje razkriva zaskrbljujoče stanje okolja v Evropi. Ekosistemi, od katerih je odvisno življenje, so v katastrofalnem stanju zaradi onesnaženosti tal in voda ter izgube biotske raznovrstnosti. Evropa se segreva hitreje kot ostali svet, kar ogroža številne ekosisteme in način življenja.

Znanstveniki opozarjajo, da je človeštvo prestopilo že sedem od devetih planetarnih meja, ki prispevajo k stabilnosti, podpori življenja in odpornosti Zemlje. Ocenjujejo, da človeštvo tvega stabilnost Zemljinih sistemov za ohranjanje življenja, saj je bila presežena še ena ključna planetarna meja – kislost oceanov. Kljub zaskrbljujočim ugotovitvam pa obstaja tudi upanje.

Veliko vrst plazilcev, ki živijo na otokih, je ogroženih, še preden so znanstveniki sploh uspeli raziskati njihovo raznolikost. Izginjanje teh vrst ima lahko resne posledice za celotne ekosisteme.

V Kopru so odkrili prva gnezda invazivnega orientalskega sršena v Sloveniji. Gnezda so našli strokovnjaki ČZS in strokovnjak dr. Alexandros Papachristoforou v starem delu Kopra. Ljudje se pozivajo, da ne odstranjujejo gnezd sami.

Raziskava je pokazala, da zavarovana območja, kot so narodni parki in rezervati narave, ne zagotavljajo vedno pričakovane zaščite ekosistemov. Čeprav pogosto podpirajo večjo biotsko raznovrstnost, ne zagotavljajo nujno ekološkega ravnovesja, ki jo podpira.

V Alabami so obnovili območje v Bayou La Batre, ribiški vasici iz 18. stoletja, z izgradnjo valobranov in nasipanjem sedimentov, ki so jih nato prekrili z vegetacijo.

Obnova Donavskih logov v Avstriji prinaša ponovno vzpostavitev nišnih habitatov, ki so ključni za ekosistemsko raznolikost. Brez nihanja vodostaja ne bi bilo pogojev za obstoj številnih vrst. Če bi bila zgrajena hidroelektrarna Hainburg, bi izginil zadnji veliki poplavni gozd v Srednji Evropi, kar bi mnogim živim bitjem onemogočilo preživetje.

V VARDØJU na Norveškem se arktični opazovalci ptic spopadajo z vplivi podnebnih sprememb in ptičje gripe na občutljiv ekosistem. Populacija triprstih galebov (Rissa tridactyla) se je od 90. let prejšnjega stoletja ob skandinavski obali zmanjšala za 80 %, kar ogroža to edinstveno obalno ekosistemo.