APDEJT.si

Azerbajdžan krepi svojo energetsko politiko s prvo pogodbo o dobavi plina Ukrajini. Francija je obtožena klevetanja Azerbajdžana in prikrivanja kolonialne politike z novo resolucijo proti državi. Arabske države pozivajo Hamas k odstopu oblasti v Gazi. Armenija naj bi načrtovala predajo nadzora nad Zangezurjem Turčiji, medtem ko ameriški senator poziva k sklenitvi mirovnega sporazuma med Bakujem in Erevanom, ki bi koristil tudi ZDA.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je javno pojasnil stališče Madžarske do vojnega konflikta in vloge ruskih energentov. Poudaril je naloge Madžarov v zvezi z vojno in odgovarjal na "težka vprašanja" glede odnosa države do konflikta in uvoza ruske energije.

Zvezna agencija za omrežja je sprožila postopek proti energetskemu velikanu Westnetz zaradi dolgotrajnih zamud pri izplačilih lastnikom sončnih elektrarn. Lastniki sončnih elektrarn so poročali o večmesečnih čakanjih na denar za elektriko, oddano v omrežje. Težave pri izplačilih so povzročale nezadovoljstvo po vsej državi.

Madžarska se pripravlja na pomemben korak pri razvoju svoje energetske infrastrukture, saj se je po besedah zunanjega ministra Péterja Szijjártója začelo pripravljalno delo za uvedbo majhne modularne jedrske tehnologije. Ta poteza nakazuje, da bi lahko projekt, neuradno imenovan "Paks3", postal resničnost in ne le dolgoročni načrt, kar bi lahko bistveno vplivalo na energetsko stabilnost države.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na indijske izdelke ter dodatne kazni za Indijo zaradi nakupov vojaške opreme in energentov iz Rusije. Trump je pojasnil, da so carine v Indiji med najvišjimi na svetu, kar že leta ovira trgovinske odnose med ZDA in Indijo. Poleg povišanih carin bo Indija morala plačati tudi določeno "kazen" zaradi sodelovanja z Rusijo.

Ameriško zunanje ministrstvo predvideva, da se je Bela hiša pripravljena spopasti z morebitnimi posledicami sekundarnih sankcij proti ruski naftni trgovini. Hkrati je Kitajska zavrnila zahteve ZDA po opustitvi uvoza ruske nafte, pri čemer se sklicuje na načelo energetske suverenosti. Peking namerava nadaljevati z uvozom ruskih energentov, kar so potrdili tudi med pogovori med ameriškim finančnim ministrom Scottom Bessentom in kitajskimi uradniki.

Donald Trump je v sredo napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na blago iz Indije in neopredeljeno kazen za nakup ruske nafte. Ta carina je bistveno višja od 15-odstotnih carin za Evropsko unijo in Japonsko ter 10-odstotnih višja kot za Veliko Britanijo. Trump je poudaril, da so indijske carine med najvišjimi na svetu. Novica o 25-odstotni carini na uvoz iz Indije je povzročila padec delnic podjetja Apple v predsesijskem trgovanju. Carine za Indijo naj bi začele veljati 1. avgusta.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na indijske izdelke, ki so začele veljati 1. avgusta, in hkrati opozoril na kazni za države, ki trgujejo z Rusijo. Trump je poudaril, da se rok za uvedbo carin ne bo podaljšal. Trumpova administracija je ocenila, da bi carine lahko zmanjšale globalne emisije CO2 za le 0,3 % do leta 2025. V kontekstu carin se je omenjala tudi usoda tovarne oblačil v Lesotu, ki je prenehala z delovanjem. Medtem so se pojavila poročila o kontroverzni predelavi katarskega letala za Trumpa, ki bi stala milijardo dolarjev, kar je sprožilo pomisleke glede zaposlitev in preiskave ameriško-katarskih poslovnih vezi. Poročali so tudi o Trumpovem intervjuju s kandidati za štirizvezdne generale, njegovem razočaranju nad ključnim svetovnim vodjo, ki ga je nekoč hvalil, ter otvoritvi novega golf igrišča v Aberdeenu.

Trumpova administracija je prekinila preferenčno obravnavo za vetrno energijo, ki naj bi bila po njihovem mnenju nezanesljiva in pod tujim nadzorom. Ministrstvo za notranje zadeve (DOI) je v torek sporočilo, da končuje prednostno obravnavo virov energije, ki jih je favorizirala Bidenova administracija, in se osredotoča na energijo, ki služi interesom Američanov.

Zanimanje za jedrsko energijo po svetu narašča, saj se države spopadajo z vse večjim povpraševanjem po električni energiji, potrebo po zagotovitvi zanesljivih virov in zmanjšanju emisij ogljika. Jedrska energija se ponovno ocenjuje kot ključni del energetske mešanice. Rusija si prizadeva za jedrsko diplomacijo v tujini, pri čemer je ruska državna jedrska korporacija Rosatom, vodilna v svetovni jedrski industriji, podpisala memorandum o sodelovanju z ministrstvom za energetiko Nigra. Ta obsežen dogovor pokriva rudarjenje urana, proizvodnjo električne energije in druga področja, kar kaže na strateški pomen jedrske energije in njen vpliv na globalne geopolitične odnose.

Avstrijsko združenje elektroenergetike je pozdravilo osnutek novega zakona o električni energiji (ElWG), ki naj bi prestrukturiral trg z električno energijo in dolgoročno znižal stroške. Vendar so opozorili na morebitno zvišanje cen električne energije in ovire pri naložbah zaradi nedodelanih delov zakona, zato so pozvali k izboljšavam. Zakon je bil že dolgo pričakovan, trenutno pa poteka faza pregleda.

Evropska unija in ZDA so sklenile dogovor o prodaji utekočinjenega zemeljskega plina v vrednosti 750 milijard dolarjev, ki naj bi razbremenil evropsko gospodarstvo. Kljub temu, da je dogovor predstavljen kot pomemben korak, nekateri strokovnjaki, vključno z Ulrichom Reitzom iz FOCUS-online, opozarjajo, da bi lahko močno spodkopal evropske podnebne cilje. Medtem ko Donald Trump pospešeno prodaja ameriški plin, se zdi, da se Evropska komisija sedaj distancira od omenjene vsote, kar nakazuje na morebitno 'zračna številka' dogovora, kot navaja faz.net.

Pojav umetne inteligence (UI) ustvarja veliko povpraševanje po energiji, zato se v Združenih državah Amerike vse bolj poudarja vloga jedrske energije. Jedrske reaktore so začeli razvijati s pomočjo umetne inteligence v Idahu v sodelovanju z Amazonovim oblakom. Vendar pa obstajajo pomisleki, da trenutne politike in financiranje jedrske energije ne omogočajo dovolj hitrega razvoja za sinhronizacijo s hitro rastočimi podatkovnimi centri UI. Kljub ambicijam, da bi jedrska energija hitro podprla povpraševanje po energiji s strani UI, se realnost oddaljuje od teh pričakovanj, kar poudarja potrebo po usklajenih prizadevanjih in ustreznih virih za uresničitev teh ciljev.

Google v luči hitro rastočih potreb po energiji za umetno inteligenco in obveznosti glede zmanjšanja emisij razmišlja o uporabi velikanskih vreč z ogljikovim dioksidom kot rešitvi za umazano energijo. Medtem je avstralska vlada, da bi dosegla cilje za leto 2030, za 25 odstotkov razširila svoj glavni podnebni in energetski program, saj se stroški sončnih panelov in baterij znižujejo. V širšem kontekstu pa nove tehnologije pospešujejo sončno energijo, ki je najhitreje rastoči vir obnovljive energije in ključen dejavnik pri zmanjševanju emisij.

Avstrijski regulator E-Control je predstavil načrte, po katerih naj bi bili stroški omrežnine za oddajo električne energije iz fotovoltaičnih (PV) sistemov v omrežje od leta 2027 zelo nizki, ocenjeni v »majhno centnem območju«. To naj ne bi ogrozilo ekonomske učinkovitosti PV sistemov, kar je zagotovil tudi Alfons Haber iz E-Controla. Vladni načrti so predhodno sprožili precej kritik, med drugim so Zeleni napovedali, da se bodo »postavili po robu«. Netnina za vnos elektrike bo uvedena najprej v začetku leta 2027 in ne bo enaka kot netnina za porabo električne energije. Kljub napovedim o nizkih stroških ostaja možnost pravnih sporov v primeru sprememb cen.

Malezija je zaključila predhodno študijo izvedljivosti glede uporabe jedrske energije kot primarnega vira energije za državo. Začasne ugotovitve kažejo na pomemben potencial jedrske energije za zagotavljanje stabilne, čiste in zanesljive oskrbe. Minister Chang Lih Kang je poudaril, da se Malezija s tem korakom približuje vključitvi jedrske energije v svojo dolgoročno strategijo energetskega prehoda.

Deželna vlada Schleswig-Holsteina je predstavila osnutke novih regionalnih načrtov za vetrno energijo. Predstavitev načrtov je sprožila tako odobravanje kot tudi kritike javnosti, kar kaže na različne poglede glede nadaljnje širitve vetrnih elektrarn v regiji.

Donald Trump in Keir Starmer sta si med nedavnimi interakcijami izmenjala pohvale, vendar sta hkrati poudarila pomembne politične razlike. Medtem ko je Trump pohvalil britanskega premierja, mu je izrekel tudi ostra opozorila glede energetske politike, priseljevanja in davkov. Medsebojno spoštovanje je bilo očitno, vendar so ostale razlike v ključnih političnih vprašanjih. Članek iz Free Malaysia Today poudarja, da je Starmer prejel pohvale, a tudi ostra opozorila s strani ameriškega voditelja, medtem ko Channel News Asia poudarja, da sta si Trump in Starmer izmenjala pohvale, vendar sta podčrtala politične razlike.

Scott Jennings, cenjen komentator CNN, je pojasnil, kako se je preobrazil iz skeptika v podpornika Donalda Trumpa. Medtem je Trump v pogovoru z britanskim laburističnim vodjem Keirjem Starmerjem v Združenem kraljestvu kritiziral britanske "vetrne elektrarne" kot prevaro, kar je sprožilo razpravo o energetski politiki.

Karen Harbert je v članku za RealClearEnergy poudarila, da je zemeljski plin strateška prednost Amerike v tekmi za prevlado na področju umetne inteligence (AI). Globalne sile, kot je Kitajska, pospešujejo naložbe, kar poudarja pomen ameriške sposobnosti za vodenje na področju visoke tehnologije. Članek izpostavlja, kako zemeljski plin poganja to dirko in omogoča Ameriki, da ostane vodilna sila v razvoju AI.