APDEJT.si

Evropska centralna banka (ECB) opozarja investitorje pred visokimi ocenami in špekulativnimi aktivnostmi na trgu kriptovalut. V ECB so izrazili zaskrbljenost zaradi vzporednic z dogajanjem v desetletju 2000, ki bi lahko ustvarile balonček cen premoženja, čeprav trenutne visoke ocene podpirajo izjemno močni rezultati dobička.

Število prvih prošenj za azil v Evropski uniji se je aprila ponovno zmanjšalo, in sicer je bilo vloženih 48.520 prošenj. To potrjuje trend upadanja števila azilnih prošenj, ki so ga zabeležili že prejšnji mesec.

Evropska centralna banka (ECB) je sporočila, da ne bo izvajala nadaljnjih "preventivnih" znižanj obrestnih mer in bo ohranila obrestne mere pri 2%. Ta odločitev predstavlja premor v ciklu zniževanja stroškov zadolževanja, ki se je začel junija 2024. ECB želi pridobiti večjo jasnost glede vpliva trgovinske vojne na gospodarstvo, preden bi sprejela nadaljnje ukrepe. Institucija meni, da je v dobri poziciji za obvladovanje negotovosti v trenutnem gospodarskem okolju.

Evropska centralna banka (ECB) je v četrtek odločala o ključnih obrestnih merah v območju evra. Po osmih zaporednih znižanjih obrestnih mer od lanskega poletja so mnogi ekonomisti pričakovali premor. Ta niz znižanj naj bi ECB pomagal obvladati lansko hitro inflacijo. Podobno je poročal tudi drug vir, ki je omenil, da naj bi svet ECB v Frankfurtu nadziral denarno politiko, obrestne mere pa naj bi ostale nespremenjene, kar je bilo objavljeno ob 14.15.

Evropska centralna banka (ECB) je odložila morebitno znižanje obrestnih mer, saj čaka na jasnejši vpogled v posledice nedavnih carinskih ukrepov na gospodarstvo. Medtem ko so bili nekateri azijski državi olajšani s strani predsednika ZDA Donalda Trumpa z vrsto trgovinskih sporazumov, drugi še čakajo. Govorilo se je o vprašanjih glede znižanja obrestnih mer s strani RBA avgusta, saj je guvernerka RBA Bullock omenila, da se jedrska inflacija v drugem četrtletju morda ni upočasnila toliko, kot se je sprva pričakovalo. Poleg tega sta se sestala kitajski predsednik Xi in predsednica EU von der Leyen, medtem ko so izbruhnili oboroženi spopadi med tajskimi in kambodžanskimi silami.

Evropska centralna banka (ECB) je odprla natečaj za oblikovalce iz vse Evrope za prenovo serije evrobankovcev. Cilj je ustvariti novo, tretjo serijo denarnic. Zainteresirani oblikovalci lahko svoje prijave oddajo do 18. avgusta 2025. Prvo serijo evrobankovcev je leta 2002 oblikoval Robert Kalina.

Evropske borze so danes odprle v rdečem, saj so se vlagatelji osredotočili na prihajajočo sejo Evropske centralne banke (ECB) v četrtek, kjer se pričakuje, da bodo obrestne mere ostale nespremenjene pri 2 %. Poleg tega bodo pomembni tudi četrtletni poslovni rezultati podjetij. Na Portugalskem bo teden zaznamovan z objavo rezultatov podjetij, kot so Galp, Altri, NOS in REN, ter s podpisom protokola za študijo o korelaciji.

Mandat Maria Centena kot guvernerja Banke Portugalske se je iztekel v soboto, vendar vlada še ni objavila njegovega naslednika, kar povzroča napetosti in polemike. Medtem ko Centeno odhaja na sestanek Evropske centralne banke v Frankfurt, se nadaljujejo ugibanja o tem, ali bo ostal na položaju ali ga bo zamenjal nov kandidat. Odločitev naj bi bila znana v četrtek, dogajanje pa spremljajo burne razprave in medijska pozornost.

Evropska centralna banka (ESB) je po osmih zaporednih znižanjih obrestnih mer ohranila obrestne mere nespremenjene. Inflacija v območju evra trenutno znaša 2 odstotka, kar je ciljna vrednost centralne banke. Vendar pa ESB opozarja, da bi lahko prihajajoči trgovinski spopadi z ZDA predstavljali največje tveganje za ohranjanje te stabilnosti, saj bi lahko inflacija hitro odstopila od idealne vrednosti. Nadaljnje zniževanje obrestne mere za deponiranje ostaja odvisno od razvoja carinskih sporov z ZDA.

Evropska centralna banka (ECB) je izrazila zaskrbljenost, da digitalne valute, podprte z ameriškim dolarjem, predstavljajo grožnjo evropski monetarni avtonomiji. Kot je navedeno v objavi, te "stablecoini" dajejo ZDA prednost, ki bi lahko vodila do višjih stroškov zadolževanja za Evropo, zmanjšala avtonomijo ECB in povečala geopolitično odvisnost EU od ZDA.

Po odločitvi Evropske centralne banke (EZB) o ohranitvi ključnih obrestnih mer pri 2,0 odstotka se je evro popoldne nekoliko okrepil. Predsednica EZB Christine Lagarde je pojasnila, da je centralna banka v "čakajočem stanju" in se ni želela izrekati o morebitnih nadaljnjih znižanjih obrestnih mer v septembru, saj so obeti negotovi.

Evropska centralna banka (ECB) je obrestne mere ohranila nespremenjene, ključna obrestna mera za deponiranje čez noč ostaja pri 2 %. Kljub temu se je rast denarne ponudbe v juniju nepričakovano močno oslabila, medtem ko se je kreditiranje bank podjetjem v območju z evrom okrepilo na najvišjo raven v zadnjih dveh letih, kar je posledica nižjih obrestnih mer.

Evropska centralna banka (ESB) je prekinila cikel zniževanja obrestnih mer in jih ohranila pri 2 %. Predsednica ESB Christine Lagarde je poudarila, da se inflacija sicer zdi pod nadzorom, vendar opozorila, da se lahko v prihodnje giblje v obe smeri, ter dodala, da se ESB ne more zavezati k določeni poti obrestnih mer. To pomeni, da se ESB sooča z bolj negotovim obdobjem glede svoje prihodnje monetarne politike.

Po 200-baznih točkah znižanja obrestnih mer od junija lani je Evropska centralna banka (ECB) ta teden ohranila obrestne mere nespremenjene. Depozitna obrestna mera pri 2 % je zdaj v nevtralnem območju med 1,5 % in 2,5 %, kar pomeni, da politika ni ne pretirano restriktivna ne očitno akomodativna. Kljub temu se pojavljajo vprašanja, ali postaja močan evro težava za ECB, kar bi lahko vplivalo na prihodnje odločitve o monetarni politiki.

Evropska centralna banka (ECB) je ustavila zniževanje obrestnih mer po osmih zaporednih znižanjih v preteklem letu, kar je v skladu s pričakovanji ekonomistov. Ključna obrestna mera je ostala nespremenjena na 2 odstotka, potem ko se je inflacija v območju evra približala ciljni ravni dveh odstotkov, rast plač pa se je upočasnila.

Evropska centralna banka (ESB) je kljub padcu inflacije pod dvoodstotni cilj obrestne mere ohranila nespremenjene. Predsednica ESB Christine Lagarde je izpostavila, da je inflacija v območju evra padla pod cilj in da se tudi dolgoročne napovedi tega trenda držijo. Lagardova je obenem poudarila, da je območje evra v dobri situaciji, a opozorila na potrebo po reševanju trgovinskih konfliktov, ki predstavljajo tveganje za gospodarsko rast in bi lahko vplivale na rast plač.

Evropska centralna banka (ECB) je na svojem zadnjem zasedanju sprejela odločitev, da obrestne mere ostanejo na enaki ravni. Ta poteza nakazuje nadaljnjo previdnost pri vodenju monetarne politike v območju evra, medtem ko ECB spremlja razvoj inflacije in gospodarske aktivnosti.

Evropska centralna banka (ECB) je ohranila obrestne mere na nespremenjeni ravni, predvsem zaradi negotovosti, ki jo povzročajo nove carine, uvedene s strani administracije predsednika Trumpa. Kljub tej odločitvi analitiki napovedujejo vsaj še eno znižanje obrestne mere za 0,25 odstotne točke pred koncem leta 2025, kar nakazuje na pričakovanja nadaljnjega sproščanja denarne politike ob morebitnem poslabšanju gospodarskih razmer.

Evropska centralna banka (ECB), pod vodstvom Christine Lagarde, je ponovno ohranila svoje ključne obrestne mere nespremenjene pri 2 %. Ta odločitev sledi prejšnjemu mesecu, ko so bile obrestne mere že zvišane na omenjeno raven, kar predstavlja premor v zviševanju stroškov zadolževanja v območju evra.

Evropska centralna banka (ECB) je v četrtek sprejela odločitev, da obrestnih mer ne bo spreminjala. Ta poteza ECB je bila potrjena, saj so vsi članki poročali o ohranitvi obstoječih obrestnih mer.