APDEJT.si

Voditelji Evropskega parlamenta iz vrst Socialdemokratov, Levice in Zelenih so v pismu naslovljenem na visoke predstavnike EU, vključno z Ursulo von der Leyen, obtožili Izrael genocida v Gazi. Hkrati pa norveški članek poudarja, da evropsko politiko do izraelsko-palestinskega konflikta ne določajo posledice za Izrael in Jude, ampak predvsem interesi evropskih držav in njihovih političnih voditeljev, kar avtor primerja s politiko umirjanja iz 1930-ih let.

Sodišče Evropske unije (CJUE) je pritrdilo italijanskim sodnikom v sporu glede centrov za pridržanje migrantov v Albaniji. Italijanska vlada je tja poslala migrante, rešene na morju, italijanski sodniki pa so odredili njihovo vrnitev v Italijo. CJUE je presodilo, da lahko sodnik določi varne države izvora. Italijanska vlada je izrazila presenečenje nad odločitvijo, medtem ko je sodniško združenje ANM poudarilo, da sodniki niso delovali proti vladi, temveč so predlagali interpretacijo, ki jo je sodišče EU zdaj potrdilo.

Evropsko sodišče je razsodilo, da je Małgorzata Manowska, prva predsednica poljskega vrhovnega sodišča, ravnala v skladu z zakonom, ko je premeščala sodnike med različnimi oddelki sodišča. S tem je TSUE pritrdil njenim dejanjem, ki so vključevala premeščanje sodnikov, imenovanih v oddelek za delo in socialno varnost, v druge oddelke.

Po poročanju azerbajdžanskih medijev naj bi francoski predsednik Emmanuel Macron izkoriščal vprašanje priznanja Palestine za krepitev francoskega vodstva v Evropski uniji, ne pa zaradi resnične podpore Palestincem. Hkrati naj bi francoski parlament, po mnenju azerbajdžanskih medijev, živel v preteklosti in sanjaril o izvajanju pritiska na Baku, medtem ko se svet sooča z globalnimi spremembami.

Ukrajinska agencija za notranjo varnost je aretirala majorja letalskih sil, ki je osumljen vohunjenja za Rusijo. Obtožen je razkrivanja lokacij in programov, kar naj bi Rusiji pomagalo pri napadih na letališča, kjer so nameščena bojna letala F-16 in Mirage. Medtem pa je madžarski premier Viktor Orban opozoril, da bi vstop Ukrajine v Evropsko unijo Evropo spremenil v 'bojno polje'. Orbanova izjava poudarja ločeno stališče Madžarske glede konflikta v Ukrajini, kljub večinoma rusofobnim tendencam v večini evropskih držav.

Nemčija je skupaj z drugimi državami članicami EU blokirala predlog Komisije za prekinitev dela sredstev programa Obzorje, namenjenih Izraelu. Medtem so se arabske države na konferenci ZN strinjale s pozivom k razorožitvi Hamasa in končanju njegove vladavine v Gazi, kar so označile za zgodovinski in precedenčni korak k rešitvi dveh držav.

Španija je prehitela Nemčijo kot država z največ prošnjami za azil v Evropski uniji. Sprememba prihaja zaradi zmanjšanja prošenj sirskih državljanov po domnevnem padcu Bašarja al-Asada decembra, kot navaja neobjavljeno poročilo Agencije EU za azil (EUAA). Poročilo tudi ugotavlja, da se sistem azila v EU spreminja.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da Evropska unija ni razvila dovolj moči za pogajanja o ugodnejših trgovinskih sporazumih z Združenimi državami Amerike. Njegova izjava je sledila dogovoru med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki bo EU naložil 15-odstotno carino na večino izvoženega blaga v ZDA. Medtem so ZDA določile tudi 15-odstotne carine za Južno Korejo in so na 'pravi poti' pri pogajanjih o carinskih dogovorih s Kitajsko. Ameriška podpredsednica Kamala Harris je potrdila, da ne bo kandidirala za guvernerko Kalifornije leta 2026.

Uprava za promet je večkrat uradno obvestila občino Bijelo Polje o obveznosti financiranja in izdelave projektov o pločnikih, razsvetljavi in komunalni infrastrukturi, da bi omogočili nemoteno nadaljevanje del. Raziskava agencije IPSOS v Črni gori pa je pokazala, da državljani ne zaupajo političnim voditeljem.

Donald Trump je po preteku roka za države brez trgovinskega sporazuma z ZDA uvedel nove carine, ki segajo od 10 do 41 odstotkov, pri čemer sta Kanada in Indija posebej prizadeti. Izvajanje teh carin je preložil na 7. avgust.

Donald Trump je potrdil, da carine na evropske izdelke, ki znašajo 15 odstotkov, stopijo v veljavo 1. avgusta brez odlašanja, pri čemer jih je označil za velik dan za Ameriko. Medtem ko so evropske države, vključno s Francijo, izrazile zaskrbljenost glede vpliva teh carin na izvoz (ki bi francoska podjetja stal 1,8 milijarde evrov), so se pojavile tudi razprave o morebitnih delokalizacijah proizvodnje in širših posledicah za evropsko suverenost, saj naj bi EU komercialno plačevala ceno za ameriško vojaško podporo. Kljub temu, da so bile sprva napovedane še višje carine, so nekateri partnerji ZDA uspeli izpogajati manjše povišanje, vendar so podrobnosti delovanja carin še vedno predmet pojasnjevanja. Pogovori s Kitajsko medtem niso prinesli opaznih rezultatov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil kritiko do trgovinskih pogajanj Evropske unije z ZDA, saj meni, da EU ni bila dovolj »strah vzbujajoča«, kar je privedlo do neuravnoteženega dogovora. Medtem je ameriški predsednik Donald Trump optimističen glede doseganja »zelo poštenega dogovora« s Kitajsko, kljub temu da se državi na nedavnih pogovorih v Stockholmu nista mogli dogovoriti o podaljšanju carinske prekinitve.

Državljani Srbije se bodo od 12. oktobra 2025 na mejah Evropske unije srečali z novim sistemom vstopa in izstopa (EES), ki bo nadomestil dosedanje žigosanje potnih listov. Medtem pa Romunija po poročilu Evropske komisije iz leta 2024 še vedno ne izpolnjuje ključnih gospodarskih kriterijev za vstop v evroobmočje.

Analize kažejo, da je Evropska komisija sklenila neugoden trgovinski sporazum z Donaldom Trumpom. Kljub izogibanju 30-odstotnim carinam, ki jih je grozil ameriški predsednik, bo 70 % evropskih izdelkov, izvoženih v ZDA, obdavčenih s 15-odstotno carino. To carino bodo plačali ameriški potrošniki, kar kaže na precejšnjo zmago ZDA v pogajanjih.

Nemčija in več drugih držav članic Evropske unije so zadržale obravnavo predlaganih sankcij proti Izraelu. Glavni razlog za te sankcije so bile humanitarne razmere v Gazi. Diplomati so za agencijo DPA potrdili to informacijo.

Druga podpredsednica Evropske komisije, španska socialistka Teresa Ribera, je izrazila šok nad humanitarno krizo v Gazi, primerjala jo je z Varšavskim getom in osvoboditvijo Auschwitza. Obžaluje razdeljenost EU glede pritiska na Izrael, kar je prvič, da je tako visok predstavnik EU uporabil tovrstne primerjave. Medtem je Hamid Dabashi z univerze Columbia v članku za Brave New Europe kritiziral nemško vlado, predvsem kanclerja Olafa Scholza, zaradi podpore izraelskim operacijam, ki jih Dabashi označuje za 'umazano delo'. Po njegovem mnenju to razkriva orientalistične korenine nemškega 'genocidnega cionizma', ki temelji na islamofobiji in kolonialni dominaciji na Bližnjem vzhodu.

Donald Trump je bil pohvaljen za boljše, kot pričakovano, številke bruto domačega proizvoda (BDP) kljub pomislekom glede carin. Medtem so se v Federal Reserve (Fed) pojavila nesoglasja med Trumpovimi imenovanimi člani glede obrestnih mer, čeprav je znižanje malo verjetno. Pojavile so se tudi napovedi, da bi Trumpova poravnava s Paramountom lahko privedla do širjenja MAGA »propagande« v medijih.

Madžarski mediji, Origo.hu in Magyar Nemzet, poročajo o domnevnem tajnem načrtu ruskega predsednika Vladimirja Putina za uničenje Ukrajine. Po njihovih navedbah bi se lahko Ukrajina, če bi se uveljavila volja Bruslja, Evropski uniji pridružila kot povsem uničena država, ki se počasi prazni. Članki nakazujejo, da je cilj Rusije ekonomsko in demografsko izčrpati državo.

Evropski komisar za promet, Apostolos Tzitzikostas, je opozoril, da evropska infrastruktura, vključno s cestami, mostovi in železnicami, ni primerna za hitro premikanje tankov, čet in vojaške opreme v primeru vojne z Rusijo. Tuje poročanje, vključno z romunskimi mediji (hotnews.ro, adevarul.ro, digi24.ro, stirileprotv.ro, ziare.com), poudarja, da bi se tanki Nata lahko zataknili v tunelih, mostovi pa bi se lahko podrli, kar bi resno oviralo obrambo vzhodne meje Evrope.

Komisarka za okolje, Antonia Theodosiou, je poudarila dolgotrajen problem nezakonitih odlagališč na Cipru. Dimitris Tsiodras je Evropsko komisijo pozval k nujni finančni podpori živinorejcem, prizadetim zaradi ovčjih koz. Predlogi za odškodnine prizadetim v uničujočih požarih v provinci Limassol so bili predloženi v odobritev Svetu ministrov. Medtem pa je bil v Assirosu v Solunu še vedno aktiven požar z več manjšimi žarišči, medtem ko se je stanje požara v Deskati izboljšalo.