APDEJT.si

Evgenija Gucul, baškana avtonomne regije Gagavzije v Republiki Moldaviji, je bila v ponedeljek na sodišču v Kišinjevu obsojena na sedem let zapora zaradi nezakonitega financiranja nekdanje stranke Šor. Obsodba je bila izrečena v prvi instanci.

Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) je v prvih šestih mesecih letošnjega leta prejela 375.000 evrov donacij za redne politične dejavnosti, kar je več kot vseh ostalih 19 parlamentarnih strank skupaj. To kažejo polletna poročila o donacijah, ki so jih morale stranke predložiti do 15. julija. Največja donatorja HDZ-ja sta podjetji Family Nest in Antonio Trade iz Splita, ki sta vsako prispevali po 25.000 evrov, medtem ko je tretje največje podjetje Bistra iz Đurđevca doniralo 20.000 evrov. Pomemben podatek je tudi, da so donacije HDZ-ju letos kar dvanajstkrat višje kot v enakem obdobju lani, ko so prejeli le 31.300 evrov.

V Prištini je Veleposlaništvo ZDA poudarilo pomen spoštovanja 30-dnevnega ustavnega roka za konstituiranje Skupščine Kosova, ki ga je določilo Ustavno sodišče, s čimer se soočajo z institucionalno krizo. Medtem je v Republiki Srpski predsednik Partije demokratičnega progresa, Draško Stanivuković, vložil apelacijo na Ustavno sodišče, da bi preveril ustavnost Zakona o financiranju političnih organizacij v RS.

Najnovejši podatki kažejo, da so republikanci junija zbrali skoraj dvakrat več sredstev kot demokrati, kar kaže na preobrat po izgubah demokratske stranke leta 2024. Hkrati pa nedavna raziskava razkriva, da 71 % verjetnih republikanskih volivcev izraža razočaranje nad ravnanjem Trumpa z dokumenti Epstein. V Ohiu pa se znova razpravlja o politični dvoličnosti, saj so republikanski voditelji, ki so pred dvema letoma poskušali otežiti spreminjanje ustave, zdaj prejeli 600 milijonov dolarjev donacije, kar sproža vprašanja o vplivu "bogatih zunanjih interesov".

V Moldaviji potekajo preiskave v zvezi z nezakonitim financiranjem političnih strank in pranjem denarja velikih razsežnosti. Med osumljenci je tudi nekdanji minister za obrambo v vladi Tarleva, Valeriu Pleșca, ki je bil tudi vodja gibanja "Forța Nouă". Preiskave potekajo na več lokacijah v Kišinjevu.

Preiskovalna komisija Državnega zbora o financiranju političnih strank, pod vodstvom Tamare Vonta, je policiji predala prijavo zoper stranko NSi. Razlog je sum obvodnega financiranja preko pogodb s podjetjem T-2. Vonta opozarja, da NSi noče predati zahtevane dokumentacije.

V avstrijski zvezni deželi Vorarlberg bodo morale vse parlamentarne stranke vrniti skupno skoraj 290.000 evrov prejetih sredstev. Razlog je kršitev novega zakona o financiranju strank, ki je bil sprejet oktobra 2022 po aferi Wirtschaftsbund. O tem je odločil deželni senat za transparentnost strank. Vodja deželne pisarne ÖVP, Dietmar Wetz, želi z ostalimi strankami razpravljati o spremembi zakona.

Protikorupcijsko tožilstvo je zaključilo preiskavo in na sodišče poslalo kazenski spis proti podpredsednici regionalne organizacije Rîșcani v Kišinjevu, ki je bila članica nekdanje politične stranke "Șor". Obtožena je, da je sostorilka pri nezakonitem financiranju politične stranke s strani organizirane kriminalne skupine.

Španska Civilna garda (UCO) je odkrila, da je socialistična stranka PSOE med letoma 2017 in 2021 izplačala več deset tisoč evrov José Luisu Ábalosu, nekdanjemu sekretarju za organizacijo stranke, in njegovemu svetovalcu Koldu Garcíi. Denar naj bi bil izplačan v gotovini, del sredstev pa je Ábalos prejel v kuvertah s strani stranke. Preiskava razkriva tudi več kot 95.000 evrov gotovinskih pologov na Ábalosov račun.

Proti predsedniku teritorialne pisarne stranke "Šor" v Bricenih je bila vložena obtožnica zaradi sprejemanja več kot 1,8 milijona lejev za nezakonito financiranje stranke. Protikorupcijsko tožilstvo je zaključilo preiskavo in predalo zadevo sodišču, kjer bo potekalo sojenje. Cristi Pîntea naj bi bil vpleten v sprejemanje nezakonitega financiranja stranke iz organizirane kriminalne združbe.

Središnja volilna komisija (CEC) je odobrila dodelitev približno enega leja (0,99 leja) za vsak glas, ki so ga stranke prejele na parlamentarnih volitvah 28. septembra. Ta sredstva iz državnega proračuna so namenjena za meseca november in december. Obenem bo določen znesek namenjen za vsako izvoljeno žensko.

Predsednica španskega Računskega sodišča, Enriqueta Chicano Jávega, je pred senatno preiskovalno komisijo v primeru Koldo priznala, da sodišče ne bi moglo zaznati obstoja "črnega sklada" v Socialistični delavski stranki (PSOE). Poudarila je, da revizijska poročila računov PSOE za obdobje 2017–2020 niso razkrila nobenih nepravilnosti, čeprav je priznala, da bi UCO (Centralna operativna enota Civilne garde) lahko odkrila nepravilnosti pri plačilih PSOE, do katerih sodišče ni imelo dostopa. Opozorila je na obstoj 1.042 neregistriranih bančnih računov PSOE z več kot dva milijona evrov sredstev, nad katerimi sodišče nima pristojnosti.

Sodišče v Kišinjevu je zavrnilo pritožbo Evgenije Gucul, baskane Gagavzije, ki je bila avgusta obsojena na sedem let zapora. Sodišče je zavrnilo pritožbo njene obrambe, kar pomeni, da Gucul ostaja v priporu. Prav tako je sodišče zavrnilo pritožbe odvetnikov Svetlane Popan, ki prav tako ostaja v priporu. Guculova je bila obsojena zaradi nezakonitega financiranja nekdanje stranke "Šor".

Albansko ustavno sodišče je začasno ustavilo odlok predsednika Bajrama Begaja o izvedbi volitev v Tirani, ki so bile predvidene za 9. november. Sodišče bo zadevo obravnavalo 31. oktobra. Odločitev je sprožila odzive, med drugim se je odzval Ylli Manjani z ironičnim komentarjem, Ilir Alimehmeti pa je opozoril na kaos med ustavnim sodiščem, premierjem in predsednikom.

Vrhovno sodišče Moldavije je potrdilo sankcijo Centralne volilne komisije (CEC) za stranko "Demokracija doma", ki jo vodi Vasile Costiuc. S tem je sodišče razveljavilo odločitev pritožbenega sodišča Centru in potrdilo, da bo stranka za eno leto ostala brez financiranja iz državnega proračuna.

V Moldaviji so potekale ključne parlamentarne volitve, ki so odločale o prihodnji usmeritvi države, bodisi proti Evropi ali Rusiji. Rusija je aktivno poskušala vplivati na volitve in preusmeriti državo od evropske poti, medtem ko je podpirala politike, ki naj bi podpirali evropsko integracijo, a v resnici delujejo drugače. Volitve so bile označene za najpomembnejše od neodvisnosti Moldavije leta 1991.

Španski premier Pedro Sánchez je zavrnil možnost predčasnih volitev, ki jih je omenjala Ljudska stranka (PP), in dejal, da je to strategija za končanje razprav o njegovem nasledniku. Sánchez je obljubil, da bo splošni državni proračun za leto 2026 predstavljen pred koncem leta in napovedal srečanje s Puigdemontom. Hkrati je priznal, da je v preteklosti prejemal gotovinska plačila od socialistične stranke PSOE, vendar zanika nezakonito financiranje stranke.

Predsednik Grčije, Kostas Tassoulas, je izrazil zaskrbljenost glede možnega političnega zastoja po volitvah. Po poročanju virov naj bi opozoril na pomanjkanje soglasja v političnem sistemu. PASOK-KINAL je odgovoril na izjave vladnega predstavnika Pavlosa Marinakisa glede morebitnih sodelovanj med opozicijo. Marinakis pa je komentiral tudi izjave poslanke PASOK, Ranie Thraskie, o Aleksisu Ciprasu.

Nemški mediji poročajo, da naj bi zaradi ukinitve ameriških sankcij proti Miloradu Dodiku prišlo do razkola med Banjaluko in Beogradom. Mediji ugibajo, ali Vučić zdaj išče nove politične partnerje v Republiki Srbski.

Osrednja volilna komisija (CEC) v Moldaviji je iz volilne tekme izločila politično stranko 'Moldavija Velika', ki jo vodi Victoria Furtună. Razlog za izključitev so obtožbe o nezakonitem financiranju in povezavah s posamezniki, povezanimi z Ilanom Șorom. Komisija je obravnavala prijave o zunanji finančni pomoči in podkupovanju volivcev. Poleg tega je bila iz volitev izključena tudi stranka 'Srce Moldavije', ki jo vodi Irina Vlah.