APDEJT.si

Tajvan je bil potrjen kot prevladujoči akter v svetovni polprevodniški industriji, saj nadzira velik del oblikovanja, proizvodnje in pakiranja čipov. Microsoft se je pridružil Nvidii v klubu podjetij s tržno kapitalizacijo nad 4 bilijone dolarjev, potem ko so njihova poročila o dobičku presegla pričakovanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi odločitvami glede carin povzročil pretrese na svetovnih trgih. Presenetila je odločitev o znižanju carin na baker, medtem ko je bil ukinjen de minimis prag za nizkocenovne pošiljke. Trump je iz carin za Brazilijo izvzel nekatere ključne izvozne proizvode, kot so pomarančni sok in letala, kar je pozitivno vplivalo na tamkajšnje delnice. Indija se je soočila s 25-odstotnimi carinami na indijske izdelke in kaznimi zaradi nakupov ruske nafte in obrambne opreme, kar je povzročilo padec na indijskih borzah. Pakistan je poročal o sklenjenem carinskem dogovoru z ZDA, ki naj bi zmanjšal vzajemne carine. Medtem ko se bližajo roki za trgovinske dogovore, zlasti z Avgustovskim rokom za Kitajsko, so vlade po svetu, vključno z Malezijo, v naglici poskušale doseči dogovore z Washingtonom, da bi se izognile višjim carinam. Ameriška centralna banka (Fed) je kljub Trumpovemu pritisku ohranila obrestne mere nespremenjene.

Večina azijskih trgov je padla, dolar pa je obdržal večino svojih pridobitev, saj so vlagatelji pretehtali previdne odločitve Feda in nove carine, ki jih je napovedal Trump. Medtem je banka Standard Chartered v prvi polovici leta zabeležila višji dobiček, kar je posledica dvomestne rasti prihodkov na vseh področjih poslovanja.

Ameriška centralna banka (Fed) je obdržala obrestne mere nespremenjene, kar je že petič zapored. Odločitev je bila sprejeta kljub kritikam predsednika Donalda Trumpa, ki je zahteval znižanje obrestnih mer. Jerome Powell je opozoril na potencialni vpliv Trumpovih carin na inflacijo in gospodarstvo. Prišlo je tudi do razhajanj med guvernerji glede monetarne politike, saj sta dva glasovala za znižanje obrestnih mer, kar se je zgodilo prvič po letu 1993.

Dva ekonomska strokovnjaka opozarjata, da agresivni poskusi Donalda Trumpa, da bi vplival na monetarno politiko ameriške centralne banke (Fed), škodujejo zaupanju v neodvisnost institucije, kar je ključno za stabilnost valute. Poleg tega ameriški avtomobilski gigant Ford ocenjuje, da ga bodo Trumpove uvozne carine obremenile za dve milijardi dolarjev. Fordov izvršni direktor Farley svari, da bi s takšno politiko lahko prednost dobili japonski konkurenti, kot je Toyota.

Donald Trump je nadaljeval z zaostrovanjem trgovinske politike, uvedel je carine na manjše pakete in grozil s carinami državam, kot sta Brazilija in Indija. Ford je zaradi teh carin utrpel veliko škodo. Trump je pogojeval trgovinski dogovor s Kanado s politično odločitvijo glede priznanja Palestine. Šef Feda Jerome Powell kljub Trumpovim pritiskom vztraja pri neodvisnosti centralne banke in zavrača pozive k znižanju obrestnih mer.

Ameriški predsednik Donald Trump je uvedel 25-odstotne carine na uvoz indijskega blaga, vendar kljub temu nadaljuje trgovinska pogajanja z Indijo. Z Južno Korejo je sklenil sporazum, ki vključuje 15-odstotne carine na južnokorejsko blago, v zameno za naložbe v ZDA. Poleg tega je Trump podpisal odlok o posebnih dajatvah na baker in odpravil carinsko izvzetje za pošiljke majhne vrednosti. Brazilija je prejela 50-odstotno carino.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je proti sodniku brazilskega vrhovnega sodišča, Alexandreju de Moraesu, uvedel sankcije v skladu z zakonom Magnitsky. Ukrep predvideva prepoved vstopa v ZDA ter zamrznitev premoženja in sredstev v ameriških finančnih institucijah. Bolsonaristi so potezo pozdravili, vendar pa je veselje zasenčil 'tarifaço', kar nakazuje na širše finančne ali gospodarske posledice.

Ameriška centralna banka (Fed) je v sredo kljub močnim pritiskom administracije Donalda Trumpa in njegovim zahtevam po znižanju, obrestne mere ohranila nespremenjene. Dva guvernerja sta sicer glasovala proti. Po odločitvi je predsednik Feda Jerome Powell podkopal zaupanje v določene poteze. Hongkongška monetarna agencija (HKMA) je v sledenju potezam Feda prav tako ohranila svojo osnovno obrestno mero nespremenjeno.

Predsednik ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell je podal izjavo in odgovarjal na vprašanja po tem, ko je Fed pustil obrestne mere nespremenjene, pri čemer sta dva člana glasovala proti. Medtem so bili v Evropi objavljeni podatki o maloprodaji v Švici, francoski inflaciji (CPI) in nemški inflaciji, ki pa niso bistveno vplivali na pričakovanja glede prihodnjih potez Švicarske narodne banke (SNB) ali Evropske centralne banke (ECB). Trg še naprej zmanjšuje pričakovanja glede znižanja obrestnih mer s strani ECB pred koncem leta.

Večina ameriških delnic je v sredo zdrsnila, saj so na Wall Streetu narasli dvomi o tem, ali bo Federal Reserve do septembra znižal obrestne mere, kar je vplivalo tudi na mešano gibanje azijskih borz.

Ameriška centralna banka (Fed) je na zadnjem zasedanju že petič zapored ohranila obrestno mero nespremenjeno, kljub pričakovanjem nekaterih analitikov o znižanju septembra. Ta odločitev je privedla do situacije, kjer sta se dva guvernerja prvič po več kot 30 letih uprla in glasovala proti, kar kaže na notranja nesoglasja glede monetarne politike. Kljub pritisku s strani nekdanjega predsednika Donalda Trumpa je Fed vztrajal pri svoji odločitvi, čeprav nekateri strokovnjaki še vedno napovedujejo znižanje obrestne mere v septembru.

Industrijski voditelji v Združenem kraljestvu napovedujejo, da bo inflacija cen hrane do konca leta dosegla šest odstotkov, kar predstavlja velik izziv za gospodinjstva pred božičem. BRC, ki trenutno ocenjuje inflacijo hrane na štiri odstotke, opozarja na morebitno nadaljnje zvišanje cen. Banka Japonske je medtem dvignila lastne napovedi inflacije, vendar ohranila obrestne mere nespremenjene.

Ameriška centralna banka (Fed) je na svojem zadnjem zasedanju ohranila obrestno mero pri 4,25 do 4,5 odstotka, kar so potrdili tudi v New York Timesu. Ta odločitev je sprožila kritike, predvsem s strani The Conservative Treehouse, ki Fed in Jeromea Powella obtožuje, da namerno ustvarjata nevzdržno dolžniško spiralo. Vpliv te odločitve na gospodarstvo in morebitne posledice za zadolženost ostajajo pomembna tema razprav.

Ameriška centralna banka (Fed) je v skladu s pričakovanji ohranila svojo referenčno obrestno mero nespremenjeno v razponu med 4,25 % in 4,50 %. Odločitev je bila sprejeta kljub pritiskom, da bi znižali obrestne mere, in ne nakazuje morebitnega znižanja v septembru.

Odbor za monetarno politiko (Copom) brazilske centralne banke je soglasno sklenil ohraniti ključno obrestno mero Selic pri 15 % letno, s čimer je prekinil obdobje povišanj. To je najvišja raven Selica v zadnjih 19 letih. Kljub temu, da je obrestna mera ostala nespremenjena, Brazilija ohranja drugo najvišjo realno obrestno mero na svetu.

Ameriška centralna banka (Fed) je v sredo glasovala za ohranitev obrestnih mer nespremenjenih, kar je prvič v več kot 30 letih, da sta dva člana sveta guvernerjev izrazila nasprotno mnenje. To odločitev je kljub pritisku Bele hiše sporočil predsednik Feda Jerome Powell. Odstopanje od konsenza kaže na razpoke znotraj Fed-a glede nadaljnje monetarne politike.

Ameriška centralna banka (Fed) je na peti zaporedni seji ohranila ključno obrestno mero med 4,25 % in 4,50 %. S tem se je uprla pritiskom nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki si prizadeva za znižanje obrestnih mer. Odbor za odprti trg (FOMC) je odločitev utemeljil z dejstvom, da inflacija ostaja "nekoliko povišana", kar preprečuje znižanje stroškov zadolževanja.

Ameriška centralna banka (Fed) je julija na svojem zasedanju pričakovano ohranila ključno obrestno mero nespremenjeno, in sicer v razponu med 4,25 % in 4,50 %. Kljub mešanemu dogajanju na svetovnih trgih pred odločitvijo Feda, predvsem zaradi pozitivnih signalov iz trgovinskih pogajanj med ZDA in Kitajsko, je centralna banka potrdila svojo politiko stabilnosti.

Ameriška centralna banka (Fed) je že petič zapored ohranila ključno obrestno mero v razponu med 4,25 % in 4,50 %, kar je bilo v skladu s pričakovanji. Kljub temu so na to odločitev ameriške borze reagirale z oslabitvijo delnic, saj je guverner Feda Jerome Powell omilil upanje na morebitno znižanje obrestnih mer septembra. Odločitev Feda, čeprav pričakovana, ni bila soglasna.