Kitajska in Indija sta največja kupca ruskih fosilnih goriv od 1. januarja 2023, sledita pa jima Turčija in Evropska unija. EU se sicer trudi zmanjšati odvisnost od ruskih energentov.
Vlada Donalda Trumpa je napovedala razveljavitev podnebne politike, vzpostavljene leta 2009, ki je služila kot osnova za boj proti emisijam toplogrednih plinov v Združenih državah Amerike. Ta poteza pomeni, da bo Bela hiša umaknila deklaracijo iz Obamove dobe, ki je predstavljala znanstveni temelj za številne zvezne predpise za boj proti globalnemu segrevanju. Trump, znan po podpori fosilnim gorivom in skepticizmu do podnebnih sprememb, je s to odločitvijo nadaljeval s spremembami okoljske politike po svoji vrnitvi v Belo hišo.
Mesto Honolulu je vložilo tožbo proti velikim podjetjem za fosilna goriva, vključno z ExxonMobil, Shell in Chevron, zaradi vplivov podnebnih sprememb. Mesto trdi, da so podjetja desetletja vedela, da njihovi izdelki povzročajo globalno segrevanje, in imela od tega dobiček. Izid te tožbe bi lahko nakazoval, kako se bodo odvijali drugi podobni primeri.
Evropska unija je med trgovinskimi pogajanji s takratnim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom sprejela pomembne koncesije, čeprav so nekateri evropski politiki izrazili razočaranje nad izidom. Uradniki EU so pojasnili, da niso imeli veliko izbire in so se pogajali pod grožnjo škodljive trgovinske vojne. Dogovor naj bi se osredotočal na povečanje izvoza fosilnih goriv iz ZDA v Evropo, vendar analitiki menijo, da je Trump to obljubo preveč poudarjal, saj je neizvedljiva in bi se lahko obrnila proti ameriškim potrošnikom. Medtem pa se trgi odzivajo, kot da so Evropejci Trumpa prelisičili, saj vlagatelji verjamejo, da se bo dogovor bodisi uresničil, ker so se zadeve razvijale v tej smeri, ali pa ga bo ameriško vrhovno sodišče razglasilo za nezakonitega.
Honolulu je v ospredju pravnih bitk, usmerjenih proti podjetjem za fosilna goriva, da bi jih držali odgovorne za škodo, povzročeno s podnebnimi spremembami. Čeprav mesto ni edino, ki je sprožilo takšno tožbo, je njegov primer daleč najnaprednejši v ZDA. Torkova obravnava bo pokazala, kako se bodo ti spopadi odvijali na sodiščih, saj bi lahko dotični primer postal precedenčni za podobne tožbe po državi.
Energetsko podjetje British Petroleum (BP) je ob obali Brazilije odkrilo največje nahajališče nafte in plina v zadnjih 25 letih. Nahajališče, imenovano Boomerangue, se nahaja v bazenu Santos, približno 400 km od Ria de Janeira. To odkritje je pomembno, saj BP ponovno usmerja svoj fokus od obnovljivih virov energije nazaj k fosilnim gorivom.
Energetski gigant BP je prodal svoje kopensko vetrno poslovanje v ZDA podjetju LS Power, kar je del načrta za pridobivanje 20 milijard dolarjev iz odprodaj. Ta poteza pomeni preusmeritev podjetja nazaj k fosilnim gorivom, čeprav BP poudarja, da bo zelena energija še vedno imela vlogo v zmanjšani skupini. Prodaja nakazuje nadaljnje osredotočanje na nafto in plin na račun obnovljivih virov energije.
Britanski naftni velikan BP se je odločil prodati svojo dejavnost vetrnih elektrarn na kopnem v ZDA. Ta poteza pomeni nadaljnji korak k preusmeritvi podjetja nazaj na osrednje področje fosilnih goriv. BP prodaja deset obratov s skupno zmogljivostjo 1,7 gigavata severnoameriškemu energetskemu podjetju.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Gutereš je poudaril, da smo na pragu nove dobe čiste energije. Lani so skoraj vse nove energetske zmogljivosti prišle iz obnovljivih virov, naložbe v čisto energijo pa so dosegle 2 bilijona dolarjev, kar je precej več kot naložbe v fosilna goriva. Gutereš je opozoril, da države, ki se oklepajo fosilnih goriv, sabotirajo svoja gospodarstva, namesto da bi jih ščitile, in pozval k takojšnjemu prehodu na čisto energijo.
V Braziliji so se začele priprave na konferenco COP30, kjer se bodo voditelji držav poskušali dogovoriti o nadaljnjih korakih v boju proti podnebnim spremembam. Po letih neuspehov je glavni cilj ohraniti idejo podnebnih konferenc. Opozorila so, da je ključnega pomena, da države prevzamejo zgodovinsko odgovornost za boj proti globalnemu segrevanju, saj se globalne razmere slabšajo, nekateri voditelji pa so odkrito skeptični glede podnebnih sprememb.
Po poročanju Združenih narodov so obnovljivi viri energije dosegli globalno prelomno točko, saj so postali cenovno ugodnejši od fosilnih goriv. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je poudaril, da doba fosilnih goriv propada, saj je kar 91 % novih projektov obnovljivih virov energije sedaj cenejših od alternativ s fosilnimi gorivi. Leta 2024 so bile sončne celice v povprečju 41 % cenejše od najcenejših možnosti, ki jih ponujajo fosilna goriva, kar kaže na jasen ekonomski prehod k trajnostnim virom.
Zvezni sodnik v Montani bo septembra preučil vprašanje, ali je agresivna podnebna politika administracije nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki spodbuja fosilna goriva, v nasprotju z ustavno pravico do "življenja, svobode in iskanja sreče". Skupina dvaindvajsetih mladih Američanov toži nekdanjo Trumpovo administracijo, češ da njeno stališče do podnebnih sprememb ogroža njihovo prihodnost in svobode, kar bi lahko privedlo do tega, da bi sodišče razsodilo o (ne)ustavnosti podnebnega kolapsa.
Administracija Trumpa je objavila obsežen 25-stranski načrt delovanja na področju umetne inteligence (AI Action Plan), ki naj bi okrepil vodilno vlogo ZDA na tem področju. Načrt vključuje zmanjšanje regulativnih ovir za podjetja na področju umetne inteligence, spodbujanje izvoza programske in strojne opreme zaveznicam ter odpravo pravil, ki naj bi ovirala boj proti podnebnim spremembam. Predsednik Trump je poudaril cilj krepitve tehničnih zmogljivosti ZDA in odstranjevanja ovir, ki naj bi jih postavila prejšnja administracija. Poleg tega je Trump izrazil stališče, da obvezno plačevanje podjetij za avtorske pravice, uporabljene za usposabljanje modelov umetne inteligence, ni izvedljivo in bi ZDA postavilo v neugoden položaj glede na Kitajsko. Poudaril je pomen razumevanja "woke AI" in izpostavil potrebo po razbremenitvi regulativ v luči tehnološke tekme s Kitajsko. Hkrati pa se je pojavila zaskrbljenost glede potencialne škode za potrošnike zaradi manj regulacij na področju generativne umetne inteligence. Nekateri zaposleni v FDA so izrazili pomisleke glede zanesljivosti in "halucinacij" orodja Elsa, ki temelji na generativni umetni inteligenci.
Analiza je pokazala, da so lani stroški zelene energije, kot sta sončna in vetrna, močno upadli in so bili kar 91 odstotkov vseh novih projektov cenejši od fosilnih alternativ. Mednarodna agencija za obnovljive vire energije poudarja, da so stroški sončne energije za 41 odstotkov in vetrne energije za 53 odstotkov nižji od najcenejših fosilnih možnosti. Zelena energija je leta 2024 ponovno dokazala svojo stroškovno učinkovitost v primerjavi z nafto, premogom in plinom, kar je spodbudilo okoljevarstvene organizacije k apelom na vlade za pospešitev prehoda na čistejše vire.
Veleposlaniki skupine G7 v Ukrajini pričakujejo predložitev predloga zakona, ki naj bi zagotovil neodvisnost protikorupcijskih organov. EU veleposlanica v Ukrajini, Katarina Mathernová, se je sestala z veleposlaniki G7 ter ukrajinskima ministroma Julijo Svyrydenko in Tarasom Kačkom. Medtem drugi članek izpostavlja, da ruski izvozi fosilnih goriv, pri čemer Kitajska in Indija ostajata največji odjemalki, še vedno omogočajo financiranje Putinove vojne proti Ukrajini.
Administracija predsednika Donalda Trumpa je uvedla ukrepe za zaostrovanje zveznih dovoljenj, kar naj bi omejilo razvoj sončne in vetrne energije. Ti koraki sledijo sprejetju "One Big Beautiful Bill Act", ki naj bi podprl sektorje fosilnih goriv in jedrske energije ter hkrati ustavil obnovljive vire. Poleg tega so se pojavili načrti za izkoriščanje javnih zemljišč, ki sledijo smernicam iz preteklosti in omogočajo privatizacijo naravnih virov za pridobivanje kritičnih rudnin, kar je bil eden prvih deregulatornih ukrepov Trumpove administracije po prevzemu oblasti.
Konferenca Cop30 v Braziliji je dosegla napredek pri financiranju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vendar so ključne države blokirale prizadevanja za opustitev fosilnih goriv. Brazilski sklad za tropske gozdove je prejel pomembna sredstva, odsotnost Združenih držav pa je bila opazna. Kljub izzivom so pogovori poudarili nujnost podnebnih ukrepov. Skupna izjava, sprejeta brez sodelovanja ZDA, ohranja krhko podnebno sodelovanje za globalni jug. Rusija in Savdska Arabija sta imeli velik vpliv na končno besedilo.
V prvi polovici leta se je v Nemčiji spremenila struktura proizvodnje električne energije. Zaradi manjše proizvodnje energije iz vetra se je povečal delež energije, pridobljene iz fosilnih goriv, predvsem premoga. Posledično se oddaljujejo cilji glede podnebne politike.
Alex Rosado iz Ameriške inštituta za ekonomske raziskave (AIER) je opozoril, da ameriške inovacije potrebujejo celoten spekter energetskih virov. Vendar pa raziskava Pew Research Centra kaže, da 43 odstotkov pripadnikov generacije Z podpira postopno opustitev fosilnih goriv. To odpira vprašanje, ali se bo Generacija Z zavedla, da je njena prihodnost odvisna od fosilnih goriv, kljub prizadevanjem za omejevanje njihove uporabe.
Podnebna konferenca COP30 v Braziliji se je končala brez zavezujoče zaveze o opustitvi fosilnih goriv, kar je izzvalo takojšnje proteste številnih držav. Te države so opozorile, da končni osnutek ogroža prizadevanja za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C.