APDEJT.si

Prefektka Lyona, Fabienne Buccio, je izrazila zaskrbljenost zaradi delovanja alžirskih priseljencev brez urejenega statusa, ki so bili aretirani zaradi kaznivih dejanj v departmaju Rhône. Poudarila je, da ti posamezniki delujejo z "občutkom nekaznovanosti", kar otežuje njihovo izgon iz države.

Francoska vlada je potrdila osnutek zakona o avtonomiji Korzike, kljub temu, da ni upoštevala vseh priporočil državnega sveta. Predlog ustavne spremembe naj bi bil parlamentu predstavljen jeseni. Ta korak je sprožil razkol znotraj vlade, saj nekateri ministri, kot je François Rebsamen, predlog ocenjujejo kot kompromis, medtem ko drugi, kot je Bruno Retailleau, izražajo nestrinjanje. Razprave o morebitnih spremembah besedila glede na priporočila državnega sveta so bile prenesene na parlament, kar zahteva predvsem desnica.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po objavi carinskega dogovora med EU in ZDA, doseženega 27. julija, kritiziral neodločnost Evropske unije v pogajanjih, češ da ni bila 'dovolj strahospoštovana'. Macron je poudaril, da Francija 'ne bo ostala pri tem' in bo nadaljevala s trdno in zahtevno pozicijo v prihodnjih komercialnih pogovorih z administracijo Trumpa. Dogovor naj bi bil močno v prid ZDA.

Stranke francoske levice, razen LFI, so predsednika Emmanuela Macrona pozvale k celovitemu priznanju Palestine. Vodje socialističnih, ekoloških in komunističnih strank so v javnem pismu zahtevali, naj gre Macron »do konca« pri priznavanju Palestine, kar vključuje podelitev »pravne sposobnosti« državi in zagotovitev »obsežne« humanitarne pomoči, hkrati pa tudi sankcije. Pozivajo tudi k »pravni zaščiti« palestinskega ozemlja.

Zionist Organization of America (ZOA) in Algemeiner.com sta ostro kritizirala namero francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da prizna palestinsko državo. Morton Klein iz ZOA je na Newsmaxu izjavil, da gre za 'napačno priznanje palestinske arabske teroristične države'. Algemeiner.com pa je poudaril, da bi se moral Macron, preden prizna palestinsko državo, 'najprej osredotočiti na prepoznavanje Francije 21. stoletja'. Oba medija izražata močno nasprotovanje francoski potezi.

Pariške volitve so se izkazale za politično minsko polje tako za predsednika Emmanuela Macrona kot za francosko desnico. Kandidatura Rachide Dati, ki jo pestijo škandali, prihaja v občutljivem času za Macrona, saj se njegova blagovna znamka opira na etiko in prekinitev s staro politiko. Bitka za predstavitev najbolj elegantne pariške četrti se je spremenila v notranji konflikt znotraj desničarske politične družine, ki nasproti postavlja evropskega veterana Michela Barnierja in ministrico Rachido Dati, vpleteno v škandale.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ostro kritiziral začetni trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, češ da se Evropa ne obnaša dovolj kot svetovna sila. Macron meni, da Evropska unija ni izkoristila moči svojega enotnega trga in ni uspela dovolj prestrašiti ZDA, da bi dosegla ugodnejši dogovor. Pariška vlada je potrdila Macronovo nezadovoljstvo, sam pa bo o sporazumu osebno odločal.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ostro kritiziral nov trgovinski sporazum med EU in ZDA in Komisiji EU očital pomanjkanje pogajalske moči. Poudaril je, da bi se morali pogajalci »bati«, saj Evropa ne vidi sebe dovolj kot gospodarsko silo in bi morala biti strahospoštovana.

Francoski minister za pravosodje, Gérald Darmanin, je predstavil osnutek reforme pravosodnega sistema, ki vključuje omejitev pogojnih obsodb samo za storilce brez kazenske kartoteke in razširitev kazenskih sodišč brez porotnikov. Medtem ko Darmanin trdi, da "sodniki niso permisivni, vendar je sistem postal takšen", pa sindikat magistratov reformi nasprotuje in opozarja na "ustvarjanje prenatrpanosti zaporov" ter "vsekarceralno filozofijo". Predlog zakona, ki vsebuje deset členov, naj bi bil predstavljen svetu ministrov jeseni.

Ob obisku sodišča v Nanterru, kjer je francoski minister za pravosodje Gérald Darmanin predstavljal osnutek sodne reforme, je prišlo do napetega srečanja. Odvetnica Camilla Quendolo je ministru odločno zavrnila stisk roke kot znak protesta in ga pozvala k odgovornosti glede načrtovanih sprememb. Incident, ki so ga posnele kamere, poudarja napetosti med vlado in pravniškimi poklici glede reforme.

Francoska vlada, natančneje Elizejska palača, je ponovno aktivirala svoj projekt prepovedi dostopa do socialnih omrežij za mlajše od 15 let. Ključno za ponovno oživitev tega projekta je nov mehanizem Evropske komisije, ki omogoča testiranje aplikacije za spletno preverjanje starosti. Predsednik Emmanuel Macron je to prepoved postavil kot enega svojih glavnih političnih ciljev. Ta poteza kaže na odločnost Francije, da omeji dostop najmlajšim do spletnih platform in s tem zaščiti mlajše uporabnike interneta.

Obsodba Nicolasa Sarkozyja na pet let zapora zaradi združbe za kriminalno dejavnost je sprožila burne odzive v političnem svetu in med Francozi. Medtem ko so nekateri politiki obsodbo ostro kritizirali, so bili Francozi razdeljeni glede te odločitve. Po izreku sodbe je Sarkozyjeva žena prekinila intervju z novinarjem. Obsojen je bil zaradi nezakonitega financiranja kampanje iz Libije.

Notranji minister Bruno Retailleau je ponovno izrazil svoje nasprotovanje stranki La France insoumise (LFI), jo označil za "prvo in najhujšo politično grožnjo", in kritiziral "diplomacijo dobrih občutkov" predsednika Macrona, še posebej v primeru zaprtega pisatelja Boualema Sansala v Alžiriji, kjer je pozval k prekinitvi tovrstne diplomacije.

Predlog francoske ministrice za delo o možnosti monetizacije petega tedna plačanega dopusta je sprožil ostro polemiko. Čeprav vlada zagotavlja, da ne gre za ukinitev ali obveznost, so se opozicijske stranke in sindikati odločno odzvali, saj menijo, da je bila presežena rdeča črta. Kritiki trdijo, da predlog spominja na obdobje pred letom 1982, ko so francoski delavci dobili pet tednov dopusta, in da bi lahko ogrozil socialne pridobitve. Debata se osredotoča na ravnovesje med prožnostjo dela in ohranjanjem pravic delavcev.

Sindikati so se močno odzvali na proračunske napovedi Françoisa Bayrouja, pri čemer se je medsinikalna skupina po četrtkovem virtualnem sestanku ponovno zbrala, da bi razpravljala o morebitni splošni mobilizaciji jeseni. Predstavniki petih reprezentativnih sindikatov (CFDT, CGT, FO, CFE-CGC in CFTC) so izrazili jezo, vendar morajo o ukrepih odločiti še posamezne sindikalne centrale. François Hommeril iz CFE-CGC je potrdil, da "nihče ni proti mobilizaciji".

Hladno vzdušje je zaznamovalo srečanje med Brunom Retailleaujem in Emmanuelom Macronom na seji vlade v sredo, 23. julija, potem ko je Retailleau s svojimi izjavami o bližnjem koncu makronizma povzročil jezo v predsedniškem taboru. Pierre-Henri Dumont iz stranke Republikanci je izjavil, da makronizem ni ideologija, temveč kult osebnosti. Medtem je bil Emmanuel Macron sprejet tudi s predsednikom vlade Vanuatua Jothamom Napatom.

Francoski premier François Bayrou si je po poročanju Politica s predlogom za zmanjšanje državnih izdatkov za 43,8 milijarde evrov in odpovedjo dveh nacionalnih praznikov menda podpisal »smrtno obsodbo« svoje politične kariere. S takšnimi predlogi naj bi si politik uničil kariero, so sporočili v Politicu 17. julija.

Francoski predsednik François Hollande je pozval k "globoki reviziji" proračuna, da bi se izognil cenzuri. Obenem je v časopisu "Le Monde" pozval k "odgovornosti" vlade, saj nasprotuje predlogom za izglasovanje nezaupnice.

Premier François Bayrou je izrazil svoje mnenje o napetostih v vladi in primeru Rachide Dati. Poudaril je, da je spoštovanje sodstva ključnega pomena, in kritiziral ministrico za kulturo zaradi njenega ostro naravnanega odnosa do sodnikov, ki so odredili sojenje v zadevi korupcije. Bayrou je izjavil, da je spoštovanje temelj za vse v vladi in da je treba ohraniti zaupanje v pravosodje v času političnih napetosti.

Gabriel Attal, predstavnik francoske vlade, je izrazil zadržanost do predloga Françoisa Bayrouja, ki predlaga delo med dvema praznikoma brez dodatnega plačila. Attal in njegovi sodelavci poudarjajo načelo "vsako delo zasluži plačilo" in vztrajajo, da bi moralo biti delo na praznike dodatno plačano. Razprava znotraj vladne koalicije obeta napetosti glede tega vprašanja.