APDEJT.si

Avstrijski borec za zasebnost Max Schrems in njegova organizacija Noyb sta vložila pritožbe proti kitajskim internetnim velikanom TikTok, AliExpress in WeChat v več državah EU. Razlog za to je domnevno neupoštevanje evropskih zakonov o varovanju podatkov, saj podjetja uporabnikom naj ne bi omogočala dostopa do zbranih podatkov. To predstavlja kršitev splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR).

Avstrijska organizacija za varstvo podatkov 'Noyb' je vložila tožbe proti več kitajskim podjetjem, vključno s TikTokom, zaradi domnevnih kršitev Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). Noyb, znan po uspešnih pritožbah proti ameriškim tehnološkim velikanom, kot so Apple, Alphabet in Meta, obtožuje podjetja, da so nepošteno zbirala in obdelovala osebne podatke. Tožbe so osredotočene na domnevno kršitev pravic uporabnikov glede zasebnosti in transparentnosti pri ravnanju z njihovimi podatki.

Poljski urad za varstvo osebnih podatkov (UODO) je podjetju McDonald’s Poljska izrekel rekordno kazen v višini skoraj 17 milijonov zlotov (približno 3,9 milijona evrov) zaradi resnih kršitev Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). Predsednik UODO, Mirosław Wróblewski, je poudaril, da je kazen v skupni višini 16.932.657 zlotov posledica neustreznega ravnanja z osebnimi podatki.

Prejšnji teden je bil za McDonald's na Poljskem izdan ukaz Urada za varstvo podatkov oseb, da mora plačati kazen v višini 16,93 milijona poljskih zlotov (približno 3,8 milijona evrov) zaradi uhajanja podatkov zaposlenih. Poleg tega je bil izdan tudi opomin, ki se nanaša na kršitev Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). V isti zadevi so bile naložene kazni tudi podjetju 24/7 Communication v skupnem znesku 183.900 poljskih zlotov (približno 41.500 evrov). Podrobnosti o naravi uhajanja podatkov ali številu prizadetih zaposlenih niso bile navedene.

Meta je s slovenskimi uporabniki platform Instagram in Facebook začela deliti obvestila, ki jih pozivajo k izbiri med plačljivo naročnino ali sprejemanjem prilagojenih oglasov. Ta sprememba omogoča uporabnikom uporabo socialnih omrežij brez sledenja in prikazovanja oglasov, vendar po določeni mesečni ceni. V primeru zavrnitve naročnine bodo uporabniki še naprej prejemali oglase, ki bodo prilagojeni njihovemu vedenju na spletu. Namen te poteze je uskladitev z evropskimi regulacijami o varstvu podatkov in zasebnosti, predvsem z uredbo GDPR.

Evropska unija se pripravlja na največjo reformo varstva podatkov od sprejetja GDPR, pri čemer obstaja nevarnost, da bodo ključna pravila ogrožena zaradi prizadevanj za zmanjšanje birokracije in vse večje uporabe umetne inteligence.

Predlagana uredba EU o nadzoru klepetalnic (CSAM) za boj proti spolni zlorabi otrok sproža zaskrbljenost glede zasebnosti in varnosti. Uredba zahteva, da digitalne platforme zaznavajo, prijavljajo in odstranjujejo nezakonito vsebino, kar bi lahko ogrozilo šifriranje in ustvarilo nove ranljivosti. Strokovnjaki opozarjajo, da bi prepoved anonimnih orodij, kot je Tor, spodbudila kriminal pod zemljo in normalizirala vladni nadzor nad internetom. V Afriki se soočajo s podobnimi izzivi, saj je zaščita zasebnosti prepletena z nacionalno varnostjo, kjer je šifriranje ključnega pomena za preprečevanje digitalnih groženj. Kritiki menijo, da se "vojna proti zlorabi otrok" pogosto uporablja za upravičevanje avtoritarnega poseganja.

Evropska komisija je objavila predlog za "Digitalni omnibus", ki predvideva spremembe GDPR. Predlagane spremembe bi po mnenju kritikov znižale raven zaščite osebnih podatkov evropskih državljanov. Spremembe GDPR so načrtovane za 19. november 2025.

Avstrijski časopis "Standard" se sooča s kritikami glede svojega modela digitalne naročnine "Pay or Okay", pri katerem uporabniki morajo plačati za dostop ali pa privoliti v obdelavo svojih podatkov. Zagovorniki varstva podatkov izražajo pomisleke glede skladnosti modela z GDPR. Časopis "Standard" napoveduje spremembe pri prenosu podatkov pri digitalnih naročninah in trdi, da deluje v skladu z GDPR.