APDEJT.si

Izraelska obrambna vojska (IDF) je umaknila 98. divizijo iz severne Gaze po zaključku operacije Gideonovi vozovi. Enota je zaključila bojno turnejo, med katero je uničila več kot 1.500 terorističnih lokacij in ubila več deset pripadnikov Hamasa, vključno s tistimi, ki so bili vpleteni v pokol 7. oktobra. IDF zmanjšuje svoje sile v Gazi po tem, ko je divizija zadala hud udarec bataljonu Šejaija. Operacija v Gazi se približuje koncu.

Dvaindvajset arabskih in muslimanskih držav, vključno s Savdsko Arabijo, Katarjem, Egiptom, Jordanijo in Turčijo, je prvič obsodilo napad Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. Skupaj so pozvale Hamas, naj izpusti vse talce, se razoroži in se umakne z oblasti v Gazi. Pozivu so se pridružili tudi Evropska unija in 17 drugih držav, ki so del Arabske lige.

Arabske in muslimanske države, vključno s Katarjem, Savdsko Arabijo in Egiptom, so prvič skupaj pozvale Hamas, naj se razoroži in odpove oblasti v Gazi, kar je del prizadevanj za končanje vojne na tem območju. Ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff je odpotoval v Izrael, da bi se pogovoril o humanitarni krizi v Gazi, po kateri naj bi bilo ubitih najmanj 48 ljudi, medtem ko so čakali na hrano. Nekateri mediji so kritizirali poročanje, ki naj bi Hamasovi vojni dejavnosti dalo novo življenje z obtoževanjem Izraela za lakoto v Gazi, hkrati pa zanemarili, da so bili teroristi Hamasa skoraj brez denarja.

Izrael je Hamasu poslal sporočilo, da bo začel anektirati ozemlje ob meji z Gazo, če ne bo sprejel predloga premirja in izpustitve talcev. Vodja libanonskega militantnega gibanja Hizbalah, Naim Kasim, je medtem izjavil, da tisti, ki zahtevajo razorožitev gibanja, "služijo interesom Izraela". V ločeni novici so države Arabske lige, vključno s Savdsko Arabijo, Egiptom in Katarjem, prvič obsodile napad Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. Dodatno, izraelski ministri in člani vladne koalicije so podpisali pismo, s katerim zahtevajo vstop skupin judovskih naseljencev v Gazo, da bi "preverili možnosti naselitve v tej regiji".

Kanada je napovedala, da bo septembra na Generalni skupščini Združenih narodov uradno priznala Palestino, pod pogojem, da Palestinska uprava izvede reforme, vključno z volitvami leta 2026, na katerih Hamas ne bo smel sodelovati. Premier Mark Carney je poudaril, da je ta poteza namenjena ohranjanju rešitve dveh držav. Izrael je odločitev označil za nesprejemljivo, medtem ko je Mahmud Abbas potezo pozdravil kot zgodovinsko. Donald Trump je Kanadi zagrozil, da bo priznanje Palestine otežilo dosego trgovinskega sporazuma med državama. Posebni odposlanec ZDA, Steve Witkoff, bo obiskal Izrael, kjer se bo pogovarjal o izpustitvi talcev in povečanju pomoči Gazi.

Sedemnajst arabskih držav in članic Evropske unije je prvič skupaj pozvalo palestinsko gibanje Hamas, naj se odpove oblasti v sektorju Gaze in osvobodi zajete talce. Med podpisnicami so tudi Katar, Savdska Arabija in Egipt. Novico je potrdil francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot.

Mednarodna UN-konferenca o rešitvi dveh držav za Bližnji vzhod se je zaključila s pozivom 15 zahodnih držav k prekinitvi ognja in priznanju palestinske države. Francija izraža upanje za mir, medtem ko nekatere arabske države prvič obsojajo Hamas. Pritisk za priznanje palestinske države se stopnjuje skoraj 22 mesecev po začetku vojne v Gazi.

Priznanje palestinske države, še posebej po dogodkih 7. oktobra, bi bilo po mnenju upokojenega izraelskega podpolkovnika Mauricea Hirscha nagrada za terorizem in izpolnitev želja Hamasa. Podobno stališče je izrazil tudi neimenovani ameriški uradnik, ki je dejal, da nekdanji predsednik ZDA Donald Trump priznanja palestinske države ne bi podprl, saj bi to smatral za nagrajevanje Hamasa.

Arabske države, vključno s Katarjem, Savdsko Arabijo in Egiptom, so se pridružile pozivom Hamasu k razorožitvi in prekinitvi vladavine v Gazi. Glavni rabin je kritiziral odločitev vlade o Palestini kot "nesprejemljivo napako", saj naj bi ta poteza odvračala Hamas od dogovora o premirju.

Novi val širjenja laži, ki Hamas za teroristične napade krivi Jude, zajema svet. Medtem se iz arabskega sveta slišijo pozivi Hamasu, naj odloži orožje in konča vladavino v Gazi. Ti pozivi kažejo na naraščajoče nezadovoljstvo z delovanjem Hamasa in poudarjajo potrebo po mirnejši rešitvi konflikta v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da se Gaza sooča z »resnično lakoto«, medtem ko je Izrael prestregel civilno ladjo s 21 aktivisti in novinarji, ki so poskušali prebiti pomorsko blokado Gaze. Trump je za lakoto obtožil Hamas, kljub poročilom, da izraelske sile obstreljujejo centre za hrano. Poleg tega so organizacije za človekove pravice, kot sta B'Tselem in Zdravniki za človekove pravice, Izrael obtožile genocida v Gazi, kar so pred tem že storile mednarodne organizacije, kot je Amnesty International. Pojavilo se je tudi »pismo rabinov«, ki nasprotuje stradanju prebivalcev Gaze, kar je bil odraz naraščajoče kritike Izraela s strani mainstreamovskih glasov.

Jordanski kralj je razmere v Gazi označil za najhujšo humanitarno katastrofo v moderni zgodovini. Ugledne izraelske osebnosti so v odprtem pismu ostro obsodile izraelsko stradanje prebivalstva Gaze in pozvale mednarodno skupnost k ukrepanju. Donald Trump je izrazil zaskrbljenost zaradi slik iz Gaze in kritiziral Izrael, kar kaže na morebitno spremembo stališča ZDA do konflikta.

Francisco Pereira Coutinho je izjavil, da je za hude razmere in lakoto v Gazi, ki je po njegovih besedah 'konec poti', odgovoren Izrael, ki blokira humanitarno pomoč. Poudaril je, da je Netanyahu spoznal resnost situacije, a tega ne priznava. Medtem je igralec Javier Bardem obtožil evropske voditelje sokrivde za dejanja Izraela zaradi njihove neaktivnosti in privolitve. Pozval je k prekinitvi odnosov z Izraelom in uvedbi sankcij zaradi dogajanj v Gazi.

Število smrtnih žrtev v Gazi je preseglo 60.000, večinoma žensk in otrok. Humanitarna situacija v Gazi je bila opisana kot katastrofalna. Španski zunanji minister je podprl priznanje Palestine v Združenih narodih, kar je Španija označila za novo diplomatsko pobudo za rešitev dveh držav.

V Gazi je zaradi izraelskih napadov umrlo 30 ljudi, večinoma žensk in otrok, poročajo lokalne oblasti. Nadzornik, ki ga podpira ZN, je opozoril, da v Gazi že poteka lakota in da narašča število smrti, povezanih z lakoto. Medtem je število Palestincev, ubitih v Gazi, preseglo 60.000, kar predstavlja uničujoč mejnik po skoraj 22 mesecih vojne.

Palestinski premier Mohamed Mustafa je pozval Hamas, naj odloži orožje in se pridruži širšemu gibanju za palestinsko državo. Hkrati izraelski mediji poročajo, da je Izrael, v primeru neuspešnega dogovora s Hamasom, pripravljen priključiti območja Gaze. To potezo naj bi predlagal izraelski premier Benjamin Netanjahu, da bi pomiril ultradesničarske stranke v svoji koaliciji.

Izraelske zračne sile so v zadnjem dnevu napadle na desetine terorističnih ciljev v Gazi, vključno z operativci, tuneli, skladišči orožja in poslopji, ki jih uporabljajo teroristične skupine. Iran je zanikal trditve Donalda Trumpa, da je ukazoval Hamasu v pogajanjih o Gazi, in jih označil za neutemeljene. Protestniki so pred egipčanskimi veleposlaništvi po svetu protestirali in Kairo obtožili upočasnjevanja dostave pomoči na meji z Gazo. Premier Netanjahu je družinam talcev sporočil, da je Hamas edina ovira za njihovo vrnitev, in dodal, da si prizadevajo za njihov povratek.

Na zasedanju Združenih narodov je sedemnajst držav, vključno s Savdsko Arabijo, Katarjem in Egiptom, pozvalo Hamas, naj preda orožje palestinskim oblastem. Glavni cilj srečanja je bil oživitev rešitve dveh držav – izraelske in palestinske, ki jo mnogi štejejo za klinično mrtvo. Izjava, znana kot »njujorška deklaracija«, poudarja pomen razorožitve Hamasa za dosego trajnostnega miru v regiji.

Donald Trump je 28. julija 2025 v Turnberryju izjavil, da se pogovarja z Benjaminom Netanjahujem o različnih načrtih za reševanje situacije s talci v Gazi. Poudaril je, da je poslovanje s Hamasom zelo težavno in da bi se razmere bistveno hitreje razvijale, če ne bi bilo talcev.

Hamas je pozval k svetovni mobilizaciji v nedeljo, 3. avgusta, in jo označil za globalni dan solidarnosti z Gazo, Jeruzalemom, mošejo Al-Aksa in palestinskimi zaporniki. Teroristična skupina je bila obtožena, da je za tegobe Gaze kriva sama, saj naj bi trpljenje prebivalcev izkoriščala kot orožje v narativni vojni, pri čemer naj bi lakoto celo pozdravila.