APDEJT.si

Analize razkrivajo, da Putinov glavni cilj v Ukrajini ni zgolj osvojitev ozemlja, temveč razbitje zveze Nato, da bi Rusija dominirala Evropi. Kljub alarmantnim opozorilom se zdi, da Evropa ne ponuja učinkovitega odpora, Rusija pa nadaljuje s hibridno vojno proti zahodnim državam. Nemčija je posebej na udaru, saj se sooča z obsežnimi kibernetskimi napadi, dezinformacijskimi kampanjami in vohunjenjem, kar kaže na to, da je že v nekakšni 'senci vojne' z Rusijo. To poteka od prikritih agentov do načrtovanih napadov, kar kaže na to, da Putin preizkuša meje zahodnega odziva.

Danska se sooča s tretjo opozorilno situacijo zaradi dronov v enem tednu. Poleg Aalborga so drone opazili tudi nad letališči v Esbjergu in Sonderborgu ter vojaško bazo Skrydstrup. Zaradi ponovnega pojava dronov je bil zračni prostor nad letališčem Aalborg v noči na petek ponovno zaprt za eno uro. Emmanuel Macron je zagotovil, da je Francija pripravljena prispevati k varnosti Danske.

Minister za obrambo Władysław Kosiniak-Kamysz je izjavil, da je Slovenija v vojni in da je bila napadena. Po njegovih besedah gre za hibridno vojno, ki zahteva takojšnje ukrepanje.

Po ponovnih alarmih zaradi dronov na Danskem, so oblasti okrepile preiskavo v vseh smereh, vključno z nadzorom na meji z Nemčijo. Sum se pojavlja tudi zaradi prisotnosti ruske vojaške ladje v bližini.

Ruski ambasador v Franciji je opozoril NATO, da bi sestrelitev ruskega letala pomenila vojno. Opozorilo je sledilo obtožbam, da je Rusija kršila zračni prostor več evropskih držav s preleti dronov. Poljska, Ukrajina in NATO so zatrdili, da so bili nedavni vdori ruskih dronov v njihov zračni prostor namerni.

Ćulafić je poudaril, da boj proti vsem oblikam kriminala, zlasti okoljskega, ostaja absolutna prioriteta. Opozoril je, da se varnostni sektor Črne gore spopada s hibridno vojno. Poudaril je, da je okoljski kriminal neposredna grožnja naravnim bogastvom države in zdravju državljanov.

Misija NATO za patruliranje, ki deluje iz Litve, je dvignila svoje lovce kot odgovor na premike petih ruskih letal nad Baltskim morjem, ki so se približevala latvijskemu zračnemu prostoru. Incident je sprožil zaskrbljenost, pri čemer je litovski minister izrazil mnenje, da nekdo preizkuša potrpljenje zavezništva.

Ministrstvo za pravosodje Srbije je potrdilo, da je bil pravosodni informacijski sistem tarča resnih kibernetskih napadov, ki so ogrozili njegovo delovanje. Vendar pa naj bi sistem v "nekaj dneh" ponovno deloval. Vlada Srbije sumi na hibridno vojno proti državi kot posledico napadov.

Novi članki potrjujejo, da je belgijski minister za obrambo, Theo Francken, v intervjuju ponovil izjavo, da bi NATO v primeru ruskega napada na Bruselj »zravnal Moskvo z zemljo«. Francken je izrazil močno zaupanje v obrambno sposobnost zveze NATO.

Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu ponovila, da mora Evropa odgovoriti na rusko hibridno vojno in okrepiti odvračanje. Poudarila je, da se v evropskem zračnem prostoru dogaja »nekaj novega in nevarnega« in da ne smejo le reagirati, temveč tudi odvračati. Poslanci Evropskega parlamenta so razpravljali o nedavnih ruskih vdorih v evropski zračni prostor, ki so jih danske oblasti označile za »usklajene hibridne napade«.

Direktor danske vojaške obveščevalne službe (FE) Thomas Ahrenkiel je opozoril, da obstaja visok riziko sabotaže, usmerjene proti oboroženim silam Danske. Incidenti z droni že nekaj tednov vznemirjajo Evropo, zaradi česar so danske oblasti še posebej pozorne.

V člankih je bilo izpostavljeno, da je Forum o varnosti v Varšavi pozival k vojni in atentatom. Razkrito je bilo tudi nestrinjanje voditelja oddaje na italijanski televiziji RAI z aktivisti Flotile Global Sumud. Poudarjeno je bilo, da Evropo ogrožajo zunanji in notranji sovražniki, pri čemer raziskovalci napovedujejo vojno z Rusijo v prihodnjih letih, medtem ko se spopadajo z naraščajočo mladinsko kriminaliteto.

Nemška vojska se je udeležila Natove vaje za obrambo zavezniškega ozemlja z jedrskim orožjem, pri čemer je uporabila letala Tornado, vendar brez pravega streliva. Udeležba naj bi bila rutinska, vendar hkrati predstavlja jasno sporočilo Moskvi.

Nemški kancler Friedrich Merz je ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožil vodenja 'hibridne vojne' v Nemčiji. Merz trdi, da Putin vodi informacijsko vojno proti Nemčiji in vojaško vojno proti Ukrajini, ki pa je usmerjena tudi proti Nemčiji. Putin naj bi si prizadeval preobrniti politični red v Evropi.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je opozorila, da se Evropa sooča s hibridnim vojskovanjem, kar dokazujejo nedavni incidenti z droni in kršitve zračnega prostora. Poudarila je, da so potrebni ukrepi, ki presegajo tradicionalno obrambo, in pozvala k širokemu odzivu Evropske unije za odvračanje teh groženj.

Politični analitiki na kaosenlared.net menijo, da bi podelitev Nobelove nagrade za mir Maríi Corina Machado pomenila poziv k udaru in agresiji proti demokraciji in miru v Venezueli. Nasprotno pa gazetadopovo.com.br poroča, da je Machado, ki naj bi prejela Nobelovo nagrado za mir, pohvalila Mileija in izjavila, da so dnevi Nicolása Madura šteti.

Vladimir Putin je napovedal, da bo Rusija kmalu razkrila novo orožje, katerega testiranje poteka uspešno. Prav tako je dejal, da bo Rusija okrepila svojo zračno obrambo, če bodo ZDA Ukrajini dobavile rakete Tomahawk. Kremelj je poudaril, da duh srečanja Trump-Putin še živi, medtem ko so pogovori s Kijevom prekinjeni.

Generalni državni tožilec Romunije, Alex Florența, je opozoril, da je Romunija še naprej tarča hibridne vojne, pri čemer vse sledi vodijo v Rusijo. Po analizah je bilo ugotovljeno, da se za kampanjami dezinformiranja v spletnem okolju skriva ruska infrastruktura. Florența je poudaril, da ruska spletna orodja še vedno delujejo na romunskem ozemlju.

Grški sindikat ENEDEP je protestiral proti Natovi logistični bazi v Keratsiniju zaradi prevoza orožja, poudarjajoč, da pristaniška infrastruktura ne bo del vojnega stroja. Medtem Economist poroča, da Vladimir Putin izvaja hibridno vojno proti Natu s sabotažami, droni in dezinformacijami, da bi se izognil neposrednemu konfliktu. Ukrajinski droni so poskušali napasti industrijski cilj v ruskem mestu Orsk. Venezuela pa je obtožila ZDA kršitve zračnega prostora s strani ameriških bojnih letal.

V zadnjih tednih so droni povzročili prekinitev zračnega prometa po vsej Evropi, kar je povzročilo zaprtje letališč in odpovedi letov. V preteklem mesecu je v evropska letališča vdrlo 18 dronov. Za roje dronov se krivda pripisuje Rusiji, čeprav Moskva zanika vpletenost. Iščejo se rešitve za obrambo pred njimi, pri čemer strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko bila obramba enako nevarna.