APDEJT.si

Kitajska je začela z gradnjo največje hidroelektrarne na svetu v spodnjem toku reke Yarlung Zangbo, v Tibetu. Projekt, ki ga je kitajski premier Li Qiang poimenoval "projekt stoletja", je vreden 1,2 bilijona juanov (približno 167,8 milijarde dolarjev) in je bil uradno naznanjen kljub pomislekom in strahovom sosednjih držav, kot sta Indija in Bangladeš, glede potencialnih vplivov na vodne vire. Ta gigantska struktura obljublja znatno povečanje kitajskih zmožnosti pridobivanja hidroenergije.

Zeleni iz Predarlske se zavzemajo za hitrejše načrtovanje in uresničitev novih virov električne energije v Avstriji, pri čemer posebej poudarjajo projekt hidroelektrarne v Lochau. Stranka je napovedala vložitev predloga v deželni zbor, ki bi pospešil te procese. Kot so pojasnili na tiskovni konferenci, so poleg že omenjenega Lünerseewerk II nujno potrebne dodatne elektrarne za zagotovitev stabilne oskrbe z električno energijo v regiji.

Kitajska je v Tibetu začela z gradnjo največje hidroelektrarne na svetu. Projekt, ki bo proizvedel ogromno zelene energije, vzbuja zaskrbljenost pri Tibetancih ter sosednjih državah Indiji in Bangladešu, ki se bojijo, da bi Kitajska lahko vodo izkoriščala kot sredstvo moči. Projekt je odvisen od dolgoročne razpoložljivosti vode. Tudi v Švici, kjer je večina električne energije proizvedena s hidroelektrarnami, so v prihodnosti pričakovani bolj nestabilni vodni tokovi zaradi podnebnih sprememb.

Kitajska je v sredo in torek zagovarjala gradnjo obsežne hidroelektrarne na spodnjem toku reke Yarlung Zangbo, ki jo izvaja v okviru svoje suverenosti. Odgovorili so na pomisleke sosednjih držav, Indije in Bangladeša, ki izražajo strah pred negativnimi posledicami za njihove oskrbe z vodo in ekosisteme. Kitajski predstavniki so izjavili, da projekt ne bo imel škodljivih učinkov na območja nižje po toku reke.

Kitajska je decembra odobrila in nato začela z gradnjo masivnega jezu na najdaljši reki v Tibetu, kljub pomislekom Indije, Bangladeša in tibetanskih skupin za človekove pravice glede vplivov na prebivalstvo in okolje. Projekt, ocenjen na 167 milijard dolarjev, bo po dokončanju najmočnejši vir hidroelektrarne v zgodovini in se nahaja na ovinku reke Yarlung Tsangpo, kjer voda pade 6500 čevljev.

Kitajska je pričela z gradnjo največjega hidroelektrarnega jezu na svetu v Tibetu, kar je sprožilo preplah v Indiji in Bangladešu. Projekt, ki se nahaja na Tibetski planoti, kjer so vodni viri izjemni, ni le rekorden po velikosti, temveč je povzročil tudi geopolitične napetosti. Obe državi, ki sta niže ob toku rek, ki izvirajo v Tibetu, se bojita morebitnih negativnih posledic na oskrbo z vodo.

Kitajska je začela gradnjo največje hidroelektrarne na svetu ob vzhodnem robu Tibetanske planote. Projekt, ki se nahaja na reki Yarlung Tsangpo, predstavlja sporno mega-zajezitveno pobudo z načrtovano naložbo v višini 1,2 bilijona juanov (167 milijard dolarjev). Gradnjo je sprožil kitajski premier Li Qiang, kar kaže na strateški pomen projekta za državo.

Kitajska je 21. julija 2025 začela z gradnjo največjega jezu na svetu, 167 milijard dolarjev vrednega projekta na reki Yarlung Tsangpo v Tibetu, blizu indijske meje. Ta projekt, ki je precej večji od jezu Treh sotesk, je del petstopenjskega hidroenergetskega objekta Medog. Gradnja povzroča zaskrbljenost glede preseljevanja tibetanskih skupnosti in okoljskega vpliva na reke v Indiji in Bangladešu, saj bi lahko bistveno vplivala na vodno varnost nižje ležečih držav.

Kitajska je v Tibetu začela gradnjo največje hidroelektrarne na svetu, projekta, ki je bil poimenovan 'projekt stoletja'. Obsežno vodno delo, katerega ocena stroškov znaša 170 milijard dolarjev (3,6 bilijona evrov), bo pregradilo reko Jarlung Cangpo in naj bi proizvajalo trikrat več energije kot trenutno največja hidroelektrarna Tri soteske. Novico je potrdil kitajski premier Li Čiang, o gradnji pa sta poročali tako tiskovna agencija Reuters kot BBC.

Kineski premier Li Qiang je napovedal začetek gradnje največje hidroelektrarne na svetu, ocenjene na 170 milijard dolarjev, na vzhodnem obodu Tibetanskega platoja. Projekt naj bi po napovedih vplival na življenja milijonov ljudi in naj bi bil sposoben oskrbovati celotno Kitajsko z električno energijo, pri čemer so se pojavile celo špekulacije o morebitnem vplivu na rotacijo Zemlje. Projekt naj bi vključeval izgradnjo petih kaskadnih hidroelektrarn v spodnjem toku reke Yarlung Zangbo.

Kitajska je začela graditi sporno mega-brano na reki, ki teče skozi Tibet in Indijo. Dogodku, ki so ga prenašali kitajski državni mediji, je prisostvoval tudi premier Li Ćijang, ki je položil temeljni kamen.

35-letni delavec podjetja KELAG se je hudo poškodoval v delovni nesreči v hidroelektrarni Bärental 1 v občini Feistritz v Rožu v Avstriji. Med rutinskim pregledom je prebil lesen pod na prehodu, pri čemer si je hudo poškodoval nogo. Odpeljali so ga v Univerzitetni klinični center v Celovcu.

Kitajska je začela gradnjo kontroverznega orjaškega jezu v Tibetu, z namenom utrditve svoje vladavine v gorski regiji in doseganja podnebnih ciljev. Sosednje države so izrazile strah, da bo projekt povzročil pomanjkanje vode. Poleg že obstoječih okoljskih in diplomatskih pomislekov, je projekt, ki ga je napovedal premier Li Qiang in katerega slavnostni začetek se je odvil v soboto, izzval dodatne zaskrbljenosti glede vpliva na reke nižje od jezu.

Po 24 letih so se pospešili postopki za dokončanje hidroelektrarne Mesochora v Trikali, Grčija, kot je sporočilo Ministrstvo za okolje in energijo.

Hidroelektrarna Cruachan, zgrajena v gori v regiji Argyll and Bute na Škotskem, je bila evakuirana po poročanju o eksploziji. Reševalne službe so prispele na kraj dogodka, upravljavec pa je napovedal preiskavo vzroka eksplozije.

Kitajska je uradno začela gradnjo obsežnega hidroelektrarna na reki Yarlung Tsangpo v Tibetu. Ta projekt, vreden 167 milijard dolarjev, kljub opozorilom znanstvenikov o občutljivem ekosistemu in geoloških razmerah regije napreduje. Obstajajo pomisleki glede potencialnih okoljskih posledic in vpliva na sosednje države, ki so odvisne od toka reke.

Združenje prosumatorjev in energetskih skupnosti (APCE) je sporočilo, da so prosumatorji rešili Romunijo pred blackoutom. Zaradi pomanjkanja vode v hidroelektrarnah in vročine naj bi prosumatorji v času kosila v omrežje dovajali energijo, ki je enakovredna proizvodnji Nuklearne elektrarne Cernavodă. APCE je zaradi tega pozvalo k ukrepom vlade.

Kitajski gospodarstvo se kljub trgovinskim napetostim z ZDA in notranjim izzivom sooča s potrebo po zmanjšanju presežne ponudbe in proizvodne zmogljivosti, medtem ko si prizadeva oživiti nepremičninski sektor. V tednu so poročali o velikih hidroenergetskih projektih, kar nakazuje na nadaljnje ukrepe za podporo gospodarske rasti, čeprav se politika bori z deflacijo.

Umestniki okoljskih preiskav so obiskali vodarno, potem ko je v nenadoma presušeni reki prišlo do obsežnega pogina rib. Preiskovalci sumijo, da je za dogodek odgovoren upravljavec hidroelektrarne.

Švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg je obiskala planino Kožuv v Severni Makedoniji, kjer je izrazila podporo lokalnim aktivistom, ki nasprotujejo gradnji male hidroelektrarne na reki Došnici. Thunbergova se je pridružila blokadi, ki jo izvajajo aktivisti v prizadevanju za ohranitev reke.