APDEJT.si

Ministrstvo za pravosodje pod Trumpovo upravo je sprožilo preiskavo s strani velike porote glede domnevne zarote uradnikov Obamove administracije, ki naj bi ustvarjali obveščevalne podatke o Rusiji. Konzervativni uredniški odbor Wall Street Journala je teksaškim republikancem izdal opozorilo glede novega zemljevida volilnih okrajev.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil mnenje, da bi moral odbor Federal Reserve prevzeti nadzor, če predsednik Fed Jerome Powell ne bo znižal obrestnih mer. Hkrati pa poročilo fundacije Century ugotavlja, da so finančne razmere Američanov še vedno precej negotove, kljub Trumpovim obljubam o znižanju inflacije.

Ameriška centralna banka (Fed) je obdržala obrestne mere nespremenjene, kar je že petič zapored. Odločitev je bila sprejeta kljub kritikam predsednika Donalda Trumpa, ki je zahteval znižanje obrestnih mer. Jerome Powell je opozoril na potencialni vpliv Trumpovih carin na inflacijo in gospodarstvo. Prišlo je tudi do razhajanj med guvernerji glede monetarne politike, saj sta dva glasovala za znižanje obrestnih mer, kar se je zgodilo prvič po letu 1993.

Nemška vlada namerava stabilizirati ceno Deutschlandticketa do leta 2029, a kljub naraščajočim stroškom prevoznih podjetij ne bo povečala subvencij, kar bi lahko povzročilo podražitev vozovnice na 70 evrov. Medtem v Avstriji z 1. avgustom prihaja nov val podražitev, med drugim za potne liste (na 112 evrov) in osebne izkaznice (na 91 evrov).

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je proti sodniku brazilskega vrhovnega sodišča, Alexandreju de Moraesu, uvedel sankcije v skladu z zakonom Magnitsky. Ukrep predvideva prepoved vstopa v ZDA ter zamrznitev premoženja in sredstev v ameriških finančnih institucijah. Bolsonaristi so potezo pozdravili, vendar pa je veselje zasenčil 'tarifaço', kar nakazuje na širše finančne ali gospodarske posledice.

Predsednik ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell je podal izjavo in odgovarjal na vprašanja po tem, ko je Fed pustil obrestne mere nespremenjene, pri čemer sta dva člana glasovala proti. Medtem so bili v Evropi objavljeni podatki o maloprodaji v Švici, francoski inflaciji (CPI) in nemški inflaciji, ki pa niso bistveno vplivali na pričakovanja glede prihodnjih potez Švicarske narodne banke (SNB) ali Evropske centralne banke (ECB). Trg še naprej zmanjšuje pričakovanja glede znižanja obrestnih mer s strani ECB pred koncem leta.

Večina ameriških delnic je v sredo zdrsnila, saj so na Wall Streetu narasli dvomi o tem, ali bo Federal Reserve do septembra znižal obrestne mere, kar je vplivalo tudi na mešano gibanje azijskih borz.

V Argentini je dolar dosegel rekordno vrednost, saj je presegel 1300 argentinskih pesov, kar je povzročilo negotovost na trgu. Razlogi za to rast, največjo v času predsedovanja Javierja Mileija, še niso povsem jasni. Medtem v Venezueli Centralna banka določa uradne tečaje za dolar in evro, v Peruju pa se nadaljuje trgovanje z dolarjem, pri čemer se spremljajo gibanja ameriške valute na nacionalnem trgu. V Boliviji se paralelni tečaj dolarja giblje nad 14 boliviani, a ostaja nestabilen.

Centralna vlada v Braziliji je junija zabeležila primarni primanjkljaj v višini 44,296 milijarde realov, medtem ko so se plače v evroobmočju v letu 2024 povečale za 4,6 %. Čile uvaja nov 1-odstotni prispevek delodajalcev za pokojninsko zavarovanje. Stopnja brezposelnosti v regiji Ñuble v Čilu je junija znašala 10,5 %. Medtem ko se spopadamo z ekonomskimi in demografskimi izzivi, se globalne gospodarske napovedi, po podatkih Mednarodnega denarnega sklada, rahlo izboljšujejo. Rast BDP na prebivalca bi se lahko v državah OECD upočasnila za 40 %.

Odbor za monetarno politiko (Copom) brazilske centralne banke je soglasno sklenil ohraniti ključno obrestno mero Selic pri 15 % letno, s čimer je prekinil obdobje povišanj. To je najvišja raven Selica v zadnjih 19 letih. Kljub temu, da je obrestna mera ostala nespremenjena, Brazilija ohranja drugo najvišjo realno obrestno mero na svetu.

Vodstvo Britanskega maloprodajnega konzorcija (BRC) je opozorilo, da bi lahko morebitna jesenska povišanja davkov na podjetja pahnila številne britanske trgovce v stečaj. Dodatni davčni stroški bi prisilili podjetja k zvišanju cen, kar bi še dodatno obremenilo gospodinjstva, ki se že sedaj spopadajo z visokimi stroški. Raziskava BRC je pokazala, da skoraj devet od desetih vodilnih v trgovinah na visoki ulici že beleži težave.

Napovedane povišane carine Donalda Trumpa bi lahko pomembno vplivale na ameriško gospodarstvo, zvišale stroške za tovarne do 4,5 % in upočasnile rast BDP v drugem četrtletju. Medtem ko administracija poudarja uspešnost pogajalskega stila, analitiki opozarjajo na pomanjkanje podrobnosti v trgovinskih dogovorih in tveganje za višjo inflacijo. Tarife bi lahko prizadele širok spekter izdelkov, od kave in riža do kakava in elektronike.

Ameriška centralna banka (Fed) je na peti zaporedni seji ohranila ključno obrestno mero med 4,25 % in 4,50 %. S tem se je uprla pritiskom nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki si prizadeva za znižanje obrestnih mer. Odbor za odprti trg (FOMC) je odločitev utemeljil z dejstvom, da inflacija ostaja "nekoliko povišana", kar preprečuje znižanje stroškov zadolževanja.

Rusko gospodarstvo se sooča z resnimi težavami, zlasti v sektorju premogovništva, kjer številna podjetja grozijo z zaprtjem, kar ogroža celotne regije. Hkrati se avstrijsko gospodarstvo giblje na robu kolapsa, saj proizvodnja močno upada, pahnjena v inflacijo in energetsko krizo. Za težave v Avstriji so delno krive tudi sankcije proti Rusiji in covidni ukrepi.

Podjetje Procter & Gamble je napovedalo, da bo zaradi ameriških carin v prihodnjem letu utrpelo milijardni udarec. Od tega naj bi 200 milijonov dolarjev izviralo iz carin na Kitajsko in Kanado, preostalih 600 milijonov pa iz globalnih virov. V odziv na pričakovane stroške podjetje načrtuje povišanje cen nekaterih izdelkov v ZDA.

Poročilo Združenih narodov o varnosti preskrbe s hrano za leto 2024 kaže, da se je svetovna lakota zmanjšala že drugo leto zapored, saj je bilo prizadetih približno 15 milijonov ljudi manj kot leta 2023. Kljub temu napredek ni enakomeren, saj se lakota še naprej povečuje v nekaterih delih Afrike in Zahodne Azije. Poročilo opozarja, da je mednarodna skupnost še vedno daleč od doseganja cilja izkoreninjenja lakote do leta 2030, k čemur prispevajo strukturni izzivi, kot so konflikti, podnebne spremembe, inflacija in neenakost.

Singapurska centralna banka (MAS) je julija ohranila nespremenjene nastavitve denarne politike, s čimer je nadaljevala zmerno in postopno apreciacijo singapurskega dolarja. Odločitev je bila sprejeta kljub tveganjem, ki jih predstavljajo ameriške carine, in pričakovanemu upočasnjevanju rasti v drugi polovici leta. Inflacijski pritiski ostajajo obvladani, saj napovedi za celoletno osnovno in splošno inflacijo ostajajo nespremenjene pri 0,5 do 1,5 odstotka. MAS je letos že dvakrat, januarja in aprila, zmanjšala tempo apreciacije singapurskega dolarja.

Mehika načrtuje zvišanje minimalne plače za leto 2026, da bi prehiteli inflacijo in izboljšali življenjski standard, so poročali pri El Imparcial de Oaxaca. Kljub temu bo plačilo vstopnice za svetovno prvenstvo v nogometu leta 2026, ki lahko preseže 300.000 pesov, za delavca z minimalno plačo še vedno izjemno težko, saj bi zanjo moral delati tudi do tri leta. To kaže na precejšen razkorak med prizadevanji za izboljšanje ekonomskega položaja in realnimi stroški velikih dogodkov.

Dolar se je v torek, 29. julija, v Córdobi v Argentini prodajal po 1290 pesov, nakupna cena pa je znašala 1295 pesov. Ekonomist Christian Buteler je poudaril, da podjetja še vedno nimajo prostega dostopa do dolarjev, saj ne morejo kupovati dolarjev za varčevanje. Opozoril je tudi na razliko v tečaju med Mercado Pago in bankami, kjer je bila razlika do 20 pesov. Kljub napovedim se je dolar konec julija ponovno okrepil.

Finančna aplikacija Mercado Pago je v Argentini uvedla možnost nakupa ameriških dolarjev po uradnem tečaju, medtem ko je centralna banka zvišala obrestne mere, da bi omejila rast dolarja. Kljub 7-odstotnemu julijskemu dvigu dolarja inflacija ostaja pod 2 % zaradi zmanjšane porabe in povečanega uvoza. Centralna banka je zabeležila znatno povečanje rezerv, medtem ko so se nekatere vladne dolžniške obveznosti refinancirale le delno. V Venezueli so določili tečaj dolarja in evra, Kuba pa razmišlja o spremembah pri sprejemanju nakazil v tujih valutah. V Braziliji dolar ni imel enotne smeri pred odločitvijo ameriške centralne banke, v Peruju pa so spremljali dnevne kotacije dolarja.