APDEJT.si

Nemško zvezno sodišče (BGH) v Karlsruheju je obravnavalo pravni spor glede uporabe blokatorjev oglasov. Te programske rešitve uporabnikom omogočajo, da preprečijo prikazovanje spletnih oglasov na internetnih straneh. Sodišče se je spraševalo, ali takšno početje krši avtorske pravice upravljavcev spletnih strani, vendar dokončne odločitve še ni sprejelo, zato bo zadeva potrebovala nadaljnjo obravnavo.

V Rusiji se obravnava predlog uvedbe t.i. Državnega VPN-ja, ki bi državljanom omogočal dostop do tujih spletnih virov. Hkrati pa se pripravljajo spremembe zakonodaje, ki bi uporabo VPN-storitev, še posebej tistih, ki omogočajo dostop do prepovedanih vsebin, dejansko kriminalizirale. Predlog zakona, ki naj bi stopil v veljavo 22. julija 2025, bi uporabo programsko-strojne opreme za dostop do spornih vsebin uvrstil med oteževalne okoliščine pri storitvi kaznivih dejanj.

Avstralske oblasti so blokirale dostop do več spletnih strani, ki so omogočale ustvarjanje otroške pornografije s pomočjo umetne inteligence. Po podatkih nadzornega organa so te strani iz Avstralije mesečno zabeležile okoli 100.000 obiskov.

Roskomnadzor (RKN) se je odzval na govorice o morebitni blokadi aplikacije WhatsApp, ki je v lasti podjetja Meta (v Rusiji priznano kot ekstremistično in prepovedano), ter VPN-storitev. Agencija je pozvala javnost, naj zaupa izključno uradnim informacijam in poudarila, da se tovrstni ukrepi, zlasti omejevanje dostopa, sprejmejo le na podlagi uradnih odločitev.

Avstralske oblasti so se odločile omejiti dostop do platforme YouTube za otroke, mlajše od 16 let. Razlog za to je prisotnost škodljive vsebine na spletnem mestu. Otroci bodo sicer še naprej lahko gledali videoposnetke, vendar jim ne bo več dovoljeno ustvarjati lastnih uporabniških računov.

V Rusiji so kriminalizirali iskanje 'ekstremističnih vsebin' na internetu, pod katere so vključili tudi raziskovanje tematik LGBTQI, Alekseja Navalnega in nacistične Nemčije. S tem so se zaostrile predhodne omejitve uporabe interneta in informacijske svobode v državi.

Ruski Kremelj je danes utemeljil vedno pogostejše izklope interneta, celo v vzhodnih regijah, z nacionalno varnostjo zaradi vojne v Ukrajini. Kot so navedli, je glavna grožnja v Ukrajini, zato se branijo z ustreznim odzivanjem, kar vključuje tudi izklope dostopa do spleta.

Širom sveta so uporabniki satelitskega interneta Starlink poročali o težavah v delovanju. Po podatkih analitičnega portala Downdetector je bilo zabeleženih okoli 50.000 prijav o motnjah. Težave so potrdili tudi v Ukrajini.

Ruska državna duma je sprejela amandmaje, ki uvajajo administrativne kazni za državljane, vključno z denarnimi kaznimi do 5.000 rubljev, za iskanje ekstremističnih materialov na internetu. Prav tako so bile sprejete določbe o kaznih za oglaševanje storitev VPN, ki omogočajo dostop do prepovedanih spletnih mest v Ruski federaciji. Kazni so predvidene tudi za lastnike VPN-storitev, ki ne omejujejo dostopa do teh spletnih mest.

V Rusiji so predlagali razvoj t.i. "GosVPN" storitve, kot je v torek, 29. julija, sporočil vodja sveta Fundacije za razvoj digitalne ekonomije, German Klimenko. Predlog se nanaša na vzpostavitev nacionalne rešitve za virtualno zasebno omrežje.

Ruska duma je potrdila spremembe zakona, ki uvajajo globe do pet tisoč rubljev za namerno iskanje ekstremističnih materialov na internetu. V javnosti se je pojavila zaskrbljenost, da bi nova zakonodaja lahko prizadela tudi tiste, ki iščejo pesem 'Jaz sem Rus' pevca SHAMANa (Jaroslava Dronova). Medtem ko je strokovnjakinja za varen internet, Ekaterina Mizulina, opozorila na teoretično možnost kaznovanja, je odvetnik Remeslo pojasnil, da so za kazen potrebni določeni pogoji. Poudaril je, da preprost ogled ali poslušanje materiala ni dovolj za kazen, temveč je pomembno, ali oseba vsebino deli, objavlja ali izraža podporo ekstremističnim idejam. Zakonodaja je namenjena preprečevanju razširjanja prepovedanih materialov.

Dunajski Verein ZARA, ki se ukvarja s civilnim pogumom in protirasističnim delom, je predstavil poročilo o sovražnem govoru na spletu. V obdobju od septembra 2024 do avgusta 2025 so zabeležili 1.716 prijav spletnega sovraštva. Od ustanovitve svetovalnice "GegenHassimNetz" leta 2017 so skupno zabeležili 15.113 primerov. Večina primerov je bila rasno motivirana (53 odstotkov), sledi ji "ideološko nemotiviran sovražni govor" (31 odstotkov) in seksizem (6 odstotkov).

Seznam najbolj obiskanih strani Wikipedije v letu 2025 razkriva mešanico politike, zabave in zanimivosti. Ameriški predsednik Donald Trump je zasedel prvo mesto s skoraj 69 milijoni ogledov. Podatki izhajajo iz strani We Are Social in zajemajo obdobje med 1. julijem 2024 in 30. junijem 2025.

Turčija je blokirala številne mednarodne ponudnike storitev eSIM, kar je povzročilo precejšnje težave turistom pri dostopu do cenovno ugodnega interneta med počitnicami. Kljub temu, da eSIM kartice omogočajo poceni internetno povezavo v tujini, so v Turčiji številni veliki ponudniki zdaj nedostopni. Članek svetuje, kako lahko popotniki kljub temu ostanejo povezani in dostopajo do interneta.

Telekom Srbija je napovedal, da so uporabniki mts postpaid tarif Omorika M in Soko od danes dalje v svoje pakete vključili roming internet promet. Ta storitev je na voljo brez dodatnih stroškov in posebne aktivacije, kar uporabnikom omogoča brezskrbno uporabo interneta v tujini. Novost je še posebej dobrodošla v sezoni potovanj, saj odpravlja potrebo po skrbeh glede stroškov prenosa podatkov v tujini.

Ruska državna duma je v tretjem branju potrdila osnutek zakona, ki predvideva upravne kazni za zavestno iskanje 'ekstremističnih materialov' na spletu. Zakon bo omogočil sankcioniranje posameznikov, ki namerno brskajo po tovrstnih vsebinah, s čimer se še zaostruje nadzor nad internetom v Rusiji.

Ruska državna duma je sprejela zakonodajo, ki iskanje in dostopanje do 'ekstremističnih materialov' – vključno z uporabo storitev VPN – opredeljuje kot prekršek. Za posameznike je predvidena globa med 3.000 in 5.000 rubljev. Zakon je bil sprejet v tretjem in zadnjem branju in spreminja zakon o upravnih prekrških (KoAP).

Evropski parlament je sprejel resolucijo, ki predlaga uvedbo minimalne starosti 16 let za uporabo družbenih omrežij. Cilj te pobude je zagotoviti ustrezno spletno okolje za mladoletnike in okrepiti njihovo zaščito na internetu.

Po dveh desetletjih kroničnega zapisovanja svojega življenja na internetu se avtor sprašuje, ali je čas, da začne zbirati spomine in se odloči, kaj bo pustil za seboj v digitalnem svetu.

Organizacija Digital Feedom Project je skupaj z dvema petnajstletnikoma v Avstraliji vložila tožbo na najvišje sodišče, s katero izpodbija novo zakonodajo, ki mlajšim od 16 let prepoveduje uporabo družbenih omrežij.