APDEJT.si

Avstralska vlada je napovedala vključitev YouTuba v zakonodajo, ki prepoveduje dostop mlajšim od 16 let do družbenih omrežij. Zakonodaja naj bi začela veljati do konca leta. Regulator za internetno varnost v državi je ocenil, da YouTube ustreza značilnostim platforme, ki bi morala biti vključena v to prepoved, saj ima lastnosti, podobne družbenim omrežjem.

Avstralija bo s predpisom, ki bo začel veljati decembra 2025, prepovedala uporabo platforme YouTube mlajšim od 16 let. Ta zakon, sprejet lani, vključuje tudi YouTube med socialna omrežja, ki so prepovedana mladoletnim. Mlajši od 16 let bodo lahko vsebine na YouTubu gledali, ne bodo pa smeli imeti lastnega računa, prek katerega bi nalagali vsebine.

V Zagrebu se je razširila zaskrbljujoča vsebina med osnovnošolci prek WhatsAppa, vključno z eksplicitnimi seksualnimi posnetki in fotografijami nasilja. Več šol je starše opozorilo na problem, primer pa preiskuje tudi policija.

Avstralska vlada je razširila seznam socialnih omrežij, prepovedanih za otroke, mlajše od 16 let. Na seznam je bil dodan tudi priljubljena videoplatforma YouTube, s čimer so razveljavili prejšnjo odločitev o izjemi. Avstralski parlament je zakon o prepovedi socialnih omrežij za mlajše od 16 let sprejel že lani.

Kostariški vratar Keylor Navas je prispel na mednarodno letališče Ciudad de México. Poleg tega so se pojavile razprave o razmerjih na delovnem mestu, ki jih je sprožila romanca med direktorjem in vodjo HR oddelka podjetja Astronomer, kar je ponovno odprlo vprašanje omejitev tovrstnih odnosov v podjetjih. Na družbenih omrežjih se je pojavila tudi kritika kolumne o starših ITESM kampusa Querétaro.

Italijanke, od delavk in gospodinj do političark, se upirajo širjenju spletnih strani, ki brez njihovega dovoljenja objavljajo njihove fotografije, pogosto ob spremljavi obscenega jezika. Ena od spletnih strani, ki je objavljala fotografije tisočih italijanskih žensk brez njihovega soglasja in privabljala vulgarne komentarje, je bila 28. avgusta prisiljena zapreti vrata zaradi odziva javnosti. Ena od žensk je dejala, da so leta kradli posnetke iz televizijskih oddaj, v katerih je nastopala, jih spreminjali in jih pošiljali na tisoče uporabnikom.

V več osnovnih šolah v Zagrebu so starše opozorili na zaskrbljujoč trend med otroki. Učenci naj bi se vključevali v WhatsApp skupino 'Ljudeki', kjer si izmenjujejo vznemirjajoče vsebine, vključno s slikami razkosanih teles in seksualnih dejanj. Ravnatelji so o tem obvestili starše na svetu staršev.

X (prej Twitter) je aktiviral funkcijo lokacije računov, kar onemogoča skrivanje izvora tvitanja. Ta sprememba naj bi omejila delovanje prevarantov, spletnih goljufov, tujega vmešavanja in dezinformiranja.

Proton VPN je zabeležil 1400-odstotno povečanje prijav v eni uri po začetku veljavnosti novega zakona o preverjanju starosti v Veliki Britaniji. Spremembe, ki so začele veljati 25. julija 2025, so uporabnike spodbudile k iskanju rešitev za obhod novih starostnih preverjanj, kar je povzročilo izjemen porast zanimanja za VPN storitve.

Hrvaška policija je v sodelovanju z avstralsko policijo razkrila dodatne podrobnosti o 29-letnem Hrvatu, ki je vodil mednarodno pedofilsko mrežo s 250 člani. Preiskavo so izvedli policisti Policijske uprave Primorsko-goranske in Službe za kibernetsko varnost Ravnateljstva policije.

V Rusiji so se pojavile prevare, kjer se goljufi v sporočilih izdajajo za zaposlene v upravnih družbah. Razpošiljajo sporočila z zahtevo po potrditvi osebnih podatkov pod pretvezo različnih pregledov.

Sedem moških je bilo v Bristolu obtoženih več kot 40 kaznivih dejanj v zvezi s spolno zlorabo 11 mladoletnikov. Preiskava razkriva skupinsko spolno izkoriščanje otrok.

Nizozemska je odgovorna za shranjevanje več kot 60 odstotkov vsega evropskega gradiva o spolni zlorabi otrok, kar predstavlja skoraj tretjino svetovnega materiala o zlorabi otrok. Raziskavo sta izvedli nizozemska organizacija za otrokove pravice Terre des Hommes in Childlight Global Child Safety Institute Univerze v Edinburghu. Prejšnji teden je policija v Rotterdamu izvedla racijo v povezavi s to problematiko.

V ruski dumi so predlagali zakon, ki uvaja visoke globe za ruske spletne strani, ki uporabnikom omogočajo avtentikacijo preko tujih storitev, vključno s tujimi ponudniki elektronske pošte. Poslanci so zatrdili, da zakon ne bo vplival na navadne uporabnike.

Brat Axela Rudakubana je na preiskavi izjavil, da se je bal, da bo Axel dve leti pred napadom v Southportu ubil družinskega člana. Preiskava preiskuje okoliščine napada.

V Hanoju je potekala slovesnost podpisa Konvencije ZN proti kibernetski kriminaliteti, znane tudi kot Hanojska konvencija. Generalni sekretar ZN je izrazil močno pričakovanje in zaupanje, da bo Vietnam še naprej ohranjal in spodbujal svojo vlogo pri oblikovanju nove strukture. Avstralski pomočnik ministra za zunanje zadeve in trgovino je poudaril, da ta konvencija prvič omogoča skupen spopad s kibernetsko kriminaliteto.

Ruska vlada je prepoved prenosa podatkov med ruskimi in tujimi uporabniki opredelila kot tveganje za digitalno varnost države. V vladnem seznamu novih vrst groženj za stabilnost in varnost ruskega interneta so omenjene tiste, ki so povezane z nezmožnostjo prenosa informacij in povezovanja med uporabniki v Rusiji in tujini. Nevarnosti lahko nastanejo pri motnjah v interakciji med komunikacijskimi omrežji splošne rabe, ki se nahajajo v Rusiji in tujini, kar lahko omeji dostop Rusov do tujih internetnih virov.

Ministrstvo za notranje zadeve Severne Makedonije je opozorilo državljane, naj bodo previdni in ne odpirajo lažnih elektronskih sporočil, ki se lažno predstavljajo v imenu direktorja Biroja za javno varnost (BJB). Prevaranti pošiljajo lažne pozive v zvezi z domnevno tekočo preiskavo in pozivajo k obisku policijske postaje v 24 urah.

Francija vodi pobudo za sprejetje zakonodaje, ki bi zahtevala skeniranje vseh šifriranih komunikacij, vključno z zasebnimi, šifriranimi sporočili od konca do konca. Pobuda je usmerjena v boj proti zločinom, kot je material o spolni zlorabi otrok. Pavel Durov, izvršni direktor Telegrama, je glasen kritik te zakonodaje.

Predlagana uredba EU o nadzoru klepetalnic (CSAM) za boj proti spolni zlorabi otrok sproža zaskrbljenost glede zasebnosti in varnosti. Uredba zahteva, da digitalne platforme zaznavajo, prijavljajo in odstranjujejo nezakonito vsebino, kar bi lahko ogrozilo šifriranje in ustvarilo nove ranljivosti. Strokovnjaki opozarjajo, da bi prepoved anonimnih orodij, kot je Tor, spodbudila kriminal pod zemljo in normalizirala vladni nadzor nad internetom. V Afriki se soočajo s podobnimi izzivi, saj je zaščita zasebnosti prepletena z nacionalno varnostjo, kjer je šifriranje ključnega pomena za preprečevanje digitalnih groženj. Kritiki menijo, da se "vojna proti zlorabi otrok" pogosto uporablja za upravičevanje avtoritarnega poseganja.