APDEJT.si

Argentinska kongresnica Myriam Bregman trdi, da Izrael v Gazi izvaja genocid, in poziva k mobilizaciji v Argentini. Hkrati se pojavljajo kritike o podrejenosti Združenih držav Amerike Izraelu, pri čemer Ron Unz opisuje, da skoraj vse države sveta vidijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja kot vojnega zločinca.

Desničarski izraelski ministri in poslanci so zaprosili za obisk severnega območja Gaze, da bi raziskali možnosti kolonizacije, kar kaže na načrte za širitev poselitve. V pismu, objavljenem v sredo, so izrazili željo po raziskovanju območja. Hkrati je Ephraim Halevy, nekdanji vodja Mosada, kritiziral izraelske verske uradnike in ministre, ker ne dajejo prednosti reševanju talcev, kljub verski zapovedi. Poudaril je selektiven interes vlade, spominjajoč se, kako so pred 11 leti ministri "obrnili nebo in zemljo", da bi rešili tri ugrabljene naseljence, medtem ko zdajšnje ravnanje kaže pomanjkanje enakega interesa za sedanje talce.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je obiskal zapore in pohvalil zatiranje teroristov Nukhba s strani izraelske zaporske službe. To je bil njegov prvi obisk po 7. oktobru, med katerim je pregledal pogoje pridržanja teroristov. V gostinsko knjigo je zapisal čestitke za 'revolucijo in njene rezultate'. Medtem je senator Bernie Sanders (I-Vt.) ostro kritiziral Netanyahujevo zanikanje krize s hrano v Gazi, označil ga je za 'gnusnega lažnivca' in poudaril, da ima Izrael sicer pravico do obrambe pred napadom Hamasa.

Izraelska ultranacionalistična ministra za finance in nacionalno varnost, Bezalel Smotrich in Itamar Ben Gvir, sta prepoved vstopa na Nizozemsko označila za bojkot in poudarila, da bosta nadaljevala z operacijami v Gazi, ne glede na mednarodno mnenje. Medtem je generalni sekretar OZN António Guterres izjavil, da je palestinska država pravica, ne nagrada, in opozoril, da bo zanikanje te pravice okrepilo ekstremiste ter povečalo mednarodno izolacijo Izraela in globalno nestabilnost.

Nekdanji predsednik Donald Trump je izrazil zaskrbljenost glede poslabšanja humanitarne situacije v Gazi in pozval Izrael, naj zagotovi dostop do hrane. Medtem se strategija izraelskega premierja Netanjahuja v Gazi opisuje kot neobstoječa in ponavljajoča se. Kritike se nanašajo na pomanjkanje jasnega načrta za reševanje krize v regiji.

Medtem ko so nekdanji obveščevalni šefi pozivali k ustavitvi vojne v Gazi, je bil zunanji minister Wadephul pozvan, da med obiskom v Izraelu izpostavi ubitih 225 novinarjev v Gazi. Poročali so tudi o ideji Velikega Izraela namesto premirja.

Izraelski pravosodni minister Yariv Levin in minister za diasporo Amichai Chikli sta vrhovnemu sodišču sporočila, da vlada ne more izvesti predloga za razrešitev generalne državne tožilke Gali Baharav-Miara. Navedla sta široko diskvalifikacijo potencialnih članov odbora, ki bi preučeval njeno razrešitev. Levin je pojasnil, da vladi ni uspelo pridobiti podpore nekdanjih generalnih tožilcev in pravosodnih ministrov za ustanovitev takšnega odbora.

Nemčija ne načrtuje priznanja palestinske države v kratkem, poudarja pa pomen napredka k rešitvi dveh držav. Velika Britanija bo Palestino priznala le kot del mirovnega sporazuma. Oman je ponovil poziv vsem državam k priznanju Palestine. Večje ameriške judovske organizacije so zavrnile srečanje z francoskim zunanjim ministrom zaradi "prezgodnjega" priznanja palestinske države, saj menijo, da to spodkopava možnosti za pogajalski proces.

Bela hiša je sprejela pojasnilo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da je bil napad na cerkev v Gazi nenamerna napaka. Medtem je Ami Ajjalon, nekdanji vodja izraelske varnostne službe Šin Bet, v pogovoru za CNN dejal, da ne more upravičiti ali braniti dejanj Izraela v Gazi. Izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi poročila New York Timesa, ki navaja, da naj bi Netanjahu nadaljeval vojno, da bi ohranil koalicijo in ostal na oblasti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med nedavnim obiskom v Washingtonu v enournem intervjuju za Fox News in radijskega voditelja Marka Levina spregovoril o Iranu in njegovih posrednikih. Intervju je predstavljal odziv na pro-palestinsko in protiizraelsko usmerjenost, ki jo mnogi mediji prenašajo javnosti. Netanjahu naj bi v pogovoru povedal resnico glede omenjenih tem.

Izraelske zračne sile naj bi izvedle obsežne napade v Jemnu, usmerjene v likvidacijo visokih vojaških in političnih voditeljev gibanja Huti, ki ga podpira Iran. Hkrati so poročali o izraelskih napadih v Siriji. Ti vojaški posegi zunaj Palestine predstavljajo stopnjevanje izraelskih operacij, ki presegajo obseg po vojni z Iranom.

Izraelski parlamentarci so v simboličnem glasovanju podprli poziv vladi premierja Netanyahua k aneksiji Zahodnega brega. Več kot 70 poslancev je glasovalo za potezo, ki naj bi preprečila uresničitev palestinske države in utrdila varnost Izraela. Palestinska avtonomija je odločno obsodila glasovanje kot resno kršitev mednarodnega prava, pri čemer poslanci izraelskega parlamenta utemeljujejo svoj poziv z "naravno, zgodovinsko in pravno pravico" do ozemlja.

Več kot 70 izraelskih poslancev je glasovalo za poziv vladi k popolni pripojitvi okupirane Zahodne obale. Cilj tega dejanja naj bi bil umik načrtov za palestinsko državo iz aktualne obravnave. Turčija je izraelski načrt označila za "nelegitimen ukrep", ki spodkopava mir.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu se je odzval na notranje razmere v Izraelu. Članek 'Znotraj Izraela – Kdo so ultraortodoksni desničarji Netanyahua' razkriva ideologije in notranje razlike med izraelskimi verskimi strankami, ki so zaveznice Netanyahujeve vlade, a bi lahko postale tudi njegove morebitne tožnice.

Iran je privolil v obisk tehnične ekipe Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) v prihodnjih tednih. Ta obisk sledi napadom ZDA in Izraela na iranska jedrska mesta. Medtem je namestnik iranskega zunanjega ministra zagrozil z izstopom Irana iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) pred srečanjem z EU, ki je svarila pred ponovno uvedbo sankcij. Iranski predsednik je izrazil pripravljenost države na vojno z Izraelom in dvom o premirju. Iran je tudi poročal o napetih srečanjih svoje vojske z ameriško vojaško ladjevjem v Omanskem zalivu, pri čemer je Iran domnevno ukazal ameriški rušilki spremeniti smer.

V Izraelu so aretirali in kasneje izpustili 70-letno znano protirežimsko aktivistko iz Tel Aviva, osumljeno načrtovanja atentata na predsednika vlade Benjamina Netanjahuja z bombo. Primer, ki ga je potrdila tudi izraelska policija, je poročala javna televizija Kan. Ženska je opisana kot »znana protirežimska protestnica«.

Ameriški odposlanec Tom Barrack je zaključil misijo v Libanonu, kjer je potekalo mednarodno posredovanje za utrditev premirja in napredovanje pogajanj, medtem ko je libanonska vlada zahtevala celovit paket sporazumov. Hezbollah je zanikal poročila o morebitnem sporu z libanonsko državo glede razorožitve. Medtem je v Izraelu odmeval poziv k aneksiji dela Gaze, pri čemer so se sklicevali na biblijske obljube in palestinske zahteve po suverenosti zahodno od reke Jordan.

V zadnjih 72 urah je v Gazi zaradi podhranjenosti in lakote umrlo 21 otrok, je sporočil vodja bolnišnice Al-Shifa. Smrtne žrtve so zabeležili v več bolnišnicah po palestinskem ozemlju. Medtem je izraelski premier Netanjahu zavrnil poziv družin iz foruma Hagvura, naj prekine oskrbo Gaze z vodo in elektriko, da bi preprečil, da bi pomoč dosegla Hamas.

Izraelska ministrica za inovacije Gila Gamliel je na družbenih omrežjih objavila sporen video, ki prikazuje preobrazbo Gaze. Umetna inteligenca v videu spreminja ruševine v nebotičnike in jahte, v njem pa se pojavita tudi Donald Trump in Benjamin Netanjahu z družicama. Ministrica je ob videu zapisala, da je »Gaza prihodnosti« lahko kot Las Vegas, in poudarila, da se prostovoljna migracija prebivalcev Gaze lahko zgodi le pod vodstvom Netanjahuja in Trumpa. Ta poteza je sprožila obtožbe o etničnem čiščenju in poziv k migraciji z geslom »Ali mi ali oni!«

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se sooča z naraščajočim pritiskom tako doma kot v tujini. Kandidat za župana New Yorka, Mamdani, je izjavil, da bo podprl nalog Mednarodnega kazenskega sodišča za aretacijo Netanjahuja, kar je premier označil za 'nesmisel'. Finančni minister Bezalel Smotrič je pozval Netanjahuja, naj Hamasu postavi 24-urni ultimat, sicer bo Izrael prekinil pogovore o delnem dogovoru. Hkrati poročila kažejo na Netanjahujev omajajoč položaj, kar bi lahko privedlo do predčasnih volitev. Prav tako naj bi Trumpova administracija v preteklosti izrazila nezadovoljstvo z Netanjahujevimi napadi v Siriji, kar kaže na trenja v odnosih med ZDA in Izraelom.