APDEJT.si

Kljub poročilom o zmanjšanju števila žarišč v Riau, je bil zabeležen porast požarov v provincah Rokan Hulu, Rokan Hilir in Kampar. Minister Hanif je zaradi povečanja obsega požarov odposlal ekipo za gašenje. Medtem so se oblasti, vključno s poveljnikom vojske Bukit Barisan, zavezale k nadaljnjemu obvladovanju situacije, medtem ko je policija prejela pohvale za svojo odločnost pri reševanju primerov požarov.

Brazilija je za gostovanje letošnjih podnebnih pogovorov Združenih narodov izbrala eno svojih najrevnejših mest, da bi svetovnim voditeljem in drugim udeležencem neposredno prikazala probleme revščine, krčenja gozdov in drugih globalnih izzivov. Ta odločitev je bila premišljena, saj naj bi udeležence neposredno soočila s problemi, ki jih bodo obravnavali.

Podnebna konferenca COP30 v Braziliji se je končala brez zavezujoče zaveze o opustitvi fosilnih goriv, kar je izzvalo takojšnje proteste številnih držav. Te države so opozorile, da končni osnutek ogroža prizadevanja za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C.

Prihajajoča 30. letna konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) bo potekala v brazilskem mestu Belem.

V desetletju od podpisa Pariškega sporazuma se je podnebje segrevalo hitreje od pričakovanj, svet pa se ni držal dogovorjene poti za upočasnitev globalnega segrevanja.

Evropski parlament je potrdil nove predpise, po katerih prepoved vožnje, izrečena v eni državi članici EU, velja v vseh državah EU. Spremembe vključujejo tudi druge novosti na področju vozniških dovoljenj.

Napoveduje se, da bodo emisije ogljika zaradi izgorevanja fosilnih goriv leta 2025 dosegle novo rekordno raven. Kljub temu obstaja upanje zaradi hitre rasti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem v državah, kot je Kitajska, ki se približujejo vrhu izpustov toplogrednih plinov.

Nevladne organizacije Reclaim Finance in Canopée so obtožile štiri francoske banke, BNP Paribas, BPCE, Crédit Agricole in Société Générale, da s posojili dvema trgovcema s sojo podpirajo kmete, ki krčijo gozdove v Braziliji. Organizacije trdijo, da banke financirajo ameriška agroživilska velikana Bunge in Cargill, ki sta obtožena sodelovanja pri uničevanju amazonskega pragozda.

Svet daleč zaostaja za globalnim ciljem zaustavitve krčenja gozdov do leta 2030. Po ocenah iz leta 2025 so izgube v veliki meri posledica širjenja kmetijskih zemljišč in gozdnih požarov. Leta 2024 je svet trajno izgubil 8,1 milijona hektarjev gozda, kar je približno enako velikosti Anglije. Požari so bili glavni vzrok izgube gozdov, saj so po vsem svetu uničili 6,73 milijona hektarjev. Posebej močno je bil prizadet amazonski deževni gozd, kjer je zaradi požarov v letu 2024 v ozračje sproščenih skoraj 800 milijonov ton CO2.

Države članice Evropske unije so ponovno preložile začetek izvajanja zakona, ki naj bi omejil krčenje gozdov s strani agroindustrije. Izvajanje, ki je bilo prvotno načrtovano za leto 2024, je sedaj predvideno za konec leta 2026.

Globalno segrevanje in krčenje gozdov sta potisnila arktične tjulnje in več kot polovico vrst ptic po svetu bližje izumrtju, opozarja IUCN. Tri vrste arktičnih tjulnjev – kapucar (Cystophora cristata), bradati tjulenj (Erignathus barbatus) in grenlandski tjulenj (Pagophilus groenlandicus) – so vse bolj ogrožene, saj se njihov ledeni dom manjša. Stanje ptic je prav tako zaskrbljujoče, saj se populacije 61 % vrst zmanjšujejo zaradi izgube habitata.

Po izjavi nekdanjega vodje državne blagajne Kena Henryja, da zakoni ne zadostujejo za zaščito Velikega koralnega grebena pred posledicami krčenja gozdov, je minister Watt odgovoril, da ne morejo storiti vsega naenkrat.

Evropska komisija je predlagala novo enoletno preložitev uveljavitve zakona proti krčenju gozdov, kar je razjezilo okoljevarstvenike. Komisarka za okolje je pojasnila, da Evropska unija potrebuje več časa, da zakon v celoti začne delovati, še posebej nadzorni računalniški sistem. To je že druga preložitev, saj je EU prvotno že prestavila začetek veljavnosti zakona za eno leto.

Indonezijski minister za gozdarstvo Raja Juli Antoni je na vrhu United for Wildlife Global Summit v Braziliji ponovno poudaril zavezanost Indonezije priznavanju tradicionalnih gozdov kot ključnega elementa za zaščito biotske raznovrstnosti in pospešitev priznavanja gozdov. Antoni je izpostavil, da je priznavanje tradicionalnih gozdov ključnega pomena za zmanjšanje krčenja gozdov v Indoneziji.

Znanstveniki opozarjajo, da krčenje gozdov in podnebne spremembe v Amazoniji slabijo tako imenovane 'leteče reke', nevidne tokove vlage, ki prenašajo dež od Atlantskega oceana proti zahodu. Zaradi tega se suše v državah, kot so Peru, Ekvador in Kolumbija, povečujejo, kar povzroča uničenje pridelkov, požare in težave pri delovanju hidroelektrarn. Oslabitev teh 'letečih rek' resno vpliva na vodni cikel Južne Amerike.

Od leta 1985 je v brazilskem Amazonu izginilo približno 52 milijonov hektarjev naravnega zemljišča, kar je območje, večje od Španije. Analiza, ki jo je izvedla pobuda MapBiomas s pomočjo satelitskih posnetkov, kaže, da je bila krčenje gozdov najintenzivnejše med letoma 1995 in 2004. Brazilija je izgubila ogromne naravne površine, kar presega izgube samo v amazonskem bazenu. Izguba amazonskega pragozda ima resne posledice za biotsko raznovrstnost, podnebje in lokalne skupnosti.

Od leta 1985 je v brazilskem Amazonu izginilo naravno območje, večje od Španije, kar predstavlja približno 52 milijonov hektarjev. Nova analiza razkriva, da je Brazilija na nacionalni ravni utrpela ogromne izgube naravnih površin, saj se je delež naravnih območij zmanjšal z 80 na 65 odstotkov. Skupna izguba naravnih površin v zadnjih štirih desetletjih znaša 111,7 milijona hektarjev, kar je več kot trikratna površina Nemčije. Več kot polovica gospodarsko izkoriščenih površin je bila v tem obdobju odprta.

Nemški minister za kmetijstvo Rainer poziva k novi oceni in strožjim pravilom prihajajoče uredbe EU o krčenju gozdov, ki naj bi začela veljati konec decembra. Minister zahteva "varianto brez tveganja" za Nemčijo.

Kolumbija je lani zabeležila velik porast krčenja gozdov v svoji amazonski regiji, kar je izničilo prejšnji napredek. Uničenih je bilo 113.608 hektarjev gozda, kar je 43 % več kot leto prej. Za povečanje so okrivili širitev živinoreje in nedovoljeno gradnjo. Najhuje je prizadeta amazonska regija, kjer so požari in prisvajanje zemljišč dodatno prispevali k krčenju gozdov.

Po podatkih platforme za spremljanje MapBiomas se je površina, ki so jo uničili požari v brazilski Amazoniji, julija zmanjšala za 65 % v primerjavi z istim mesecem leta 2024, ko je območje prizadela zgodovinska suša. Kljub temu se je krčenje gozdov v brazilski Amazoniji med avgustom 2024 in julijem 2025 povečalo za 4 %. Julija 2025 so na brazilskem ozemlju zabeležili 748.000 hektarjev požganih površin, kar je 40 % manj kot julija 2024 in najmanj od leta 2019.