APDEJT.si

Aleksandar Vučić je napovedal, da država pripravlja nov program za srednji razred, ki bo v veljavi od septembra. Ta program vključuje tudi sprejetje zakona, ki bo omejil marže trgovcev, s čimer želijo preprečiti umetno poviševanje cen najpomembnejših izdelkov.

Banke v Nemčiji so zaostrile pogoje za najemanje kreditov, kar pomeni, da morajo posojilojemalci zdaj predložiti boljše argumente ali pa skrbno primerjati ponudbe. Kdor potrebuje denar, mora biti močan ali dobro primerjati, saj so časi za najemanje posojil postali težji.

Velike nizozemske banke po letih omejitev ponovno odpirajo svoja kreditna okna za mala in srednja podjetja (MSP). Ta poteza je presenetljiva, zlasti v obdobju minimalne gospodarske rasti, kot poudarja Dirkjan Takke, direktor finančne platforme NLInvesteert. NLInvesteert, ki je od ustanovitve leta 2015 posredoval pri financiranju v visini 1,3 milijarde evrov za MSP, opaža, da so banke v zadnjem času pogosteje vključene v investicije prek njihove platforme.

Ruske banke so se obrnile na oblasti v Moskvi s prošnjo za finančno pomoč. Vzrok je naraščajoče število dolžnikov, ki ne morejo poravnavati svojih kreditnih obveznosti. To je jasen znak, da vojna pušča globoke posledice na gospodarstvu države. Po poročanju Bloomberga vsaj tri največje banke v državi iščejo državno rešitev, kar kaže na resnost situacije.

Madžarski premier Viktor Orbán je razkril podrobnosti programa 'Otthon Start', katerega cilj je pomagati mladim pri nakupu nepremičnin. Orbán je poudaril, da je program varnejša in ugodnejša možnost za mlade kot plačevanje najemnine. Po pogovorih z bankami in gradbeno industrijo je bil predlog za program, ki mladim omogoča boljše pogoje kot najemnine, dokončno izdelan. Premier je mlade pozval, naj razmislijo o tej možnosti, saj je plačevanje obrokov kredita po njegovem mnenju ugodneje kot plačevanje najemnine. Trenutno potekajo tudi pogovori o morebitni razširitvi programa.

Finančni strokovnjak Uzelac je poudaril, da je najemanje kreditov upravičeno le v določenih primerih, medtem ko je v večini primerov to slaba odločitev. Kritično je, da se posamezniki zavedajo pomena finančne pismenosti in se ukvarjajo s svojimi financami, ne le ko nastopijo težave. Po njegovem mnenju se ljudje prevečkrat zatekajo k zadolževanju, ne da bi predhodno temeljito preučili finančno stanje in potrebe, kar pogosto vodi v težave.

Podpredsednica Narodne banke Poljske (NBP), Marta Kightley, je v parlamentu predstavila napovedi o znižanju inflacije. Izpostavila je, da naj bi inflacija julija padla na približno 3 %, kar bi pomenilo doseganje cilja NBP. V srednjeročnem obdobju naj bi inflacija ostala skladna s cilji centralne banke. Kightleyeva je prav tako poudarila pomen bank pri tem procesu ter opozorila na upad razmerja med krediti in BDP v zadnjih letih.

PT Bank Rakyat Indonesia (Persero) Tbk. je v prvi polovici leta 2025 kot glavni izvajalec programa Kredit Usaha Rakyat (KUR) distribuiral 83,38 bilijona rupij. Ta znesek predstavlja 47,93 % celotnega nacionalnega izvajanja programa KUR. Program je namenjen krepitvi malih in srednje velikih podjetij (MSP) ter spodbuja vključenost v financiranje za rast lokalnega gospodarstva. Kmetijstvo je bilo vodilni sektor pri črpanju sredstev iz programa KUR, kar poudarja njegov pomen kot motorja gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest.

Centralna banka Azerbajdžana (AMB) je po enem letu prvič znižala ključno obrestno mero. Obrestna mera je bila znižana za 0,25 odstotne točke, in sicer s 7,25 % na 7 %. Hkrati sta se znižali tudi spodnja in zgornja meja obrestnega koridorja, in sicer na 6 % oziroma 8 %. Odločitev naj bi vplivala tudi na kreditne obrestne mere v državi.

Profesor Velimir Lukić z Ekonomskega fakulteta v Beogradu je za RTS dejal, da je skok inflacije posledica cen hrane, predvsem zaradi kmetijskih pridelkov in ne sezonskega dviga cen sadja in zelenjave. Lukić je pojasnil tudi prihodnja gibanja cen elektrike, cestnin in posojil.

Banke v evroobmočju so v drugem četrtletju leta 2025 zaostrile kreditne standarde za potrošniška posojila, medtem ko so pogoji za podjetja ostali večinoma nespremenjeni. Kljub temu se je povpraševanje podjetij po kreditih v drugem četrtletju rahlo okrepilo, komercialni posojilodajalci pa pričakujejo nadaljnjo rast povpraševanja čez poletje. Prav tako je opazno močno povečanje povpraševanja po stanovanjskih posojilih, kažejo raziskave Evropske centralne banke (ECB).

Indonezijska Komisija za izkoreninjenje korupcije (KPK) je pridržala Hendarta, lastnika podjetij PT Sakti Mait Jaya Langit (SMJL) in PT Mega Alam Sejahtera (MAS), zaradi suma korupcije pri dodeljevanju kreditov s strani Lembaga Pembiayaan Ekspor Indonesia (LPEI). Hendarto naj bi 150 milijard indonezijskih rupij, pridobljenih s korupcijo, porabil za igre na srečo v tujini. KPK ocenjuje, da je bila s tem dejanjem povzročena škoda v višini 1,7 bilijona indonezijskih rupij.

V Srbiji se je zadolženost prebivalstva pri bankah oktobra povečala za dva odstotka v primerjavi s septembrom, na 1,873 milijarde dinarjev. Največjo rast, 2,5 odstotka, so zabeležili gotovinski krediti. Povečali so se tudi potrošniški krediti (za 0,3 odstotka), stanovanjski (za 1,6 odstotka), posojila za refinanciranje (za 0,8 odstotka) in kmetijski krediti (za 0,4 odstotka). Skupni krediti gospodarstva, prebivalstva in podjetnikov so konec oktobra znašali približno 4,214 milijarde dinarjev, kar je 1,2 odstotka več kot septembra. Posojila gospodarstva so bila za 0,5 odstotka višja, krediti podjetnikov pa so se povečali za 2,1 odstotka.

Po odločitvi Evropske centralne banke (EZB) o ohranitvi ključnih obrestnih mer pri 2,0 odstotka se je evro popoldne nekoliko okrepil. Predsednica EZB Christine Lagarde je pojasnila, da je centralna banka v "čakajočem stanju" in se ni želela izrekati o morebitnih nadaljnjih znižanjih obrestnih mer v septembru, saj so obeti negotovi.

Visoke obrestne mere že kažejo svoje negativne učinke na realno gospodarstvo, saj podjetja beležijo dražji kreditni dostop in pričakujejo nižjo gospodarsko rast. Ukrepi za stabilizacijo obrestnih mer in dolarja niso bili brez stroškov. Podjetja se soočajo z izjemno visokimi stroški ob prekoračitvi limitov, banke pa čakajo na nadaljnje ukrepe. Pričakovana je volatilnost obrestnih mer, kar bi lahko dodatno obremenilo gospodarsko aktivnost.

Predstavniki srbskih sadjarjev so v srbski skupščini zahtevali uvedbo moratorija na kredite za hladnjače in izvoznike sadja. Kot razlog so navedli zastoje pri izplačilih v tekočem in preteklih letih, ki so posledica zmanjšanega pridelka in sprejetih ukrepov. Njihov cilj je vzpostaviti red na trgu, namesto "hajdučije".

V bankah je bila v obdobju od 17. do 23. julija zabeležena rast skupne bilančne vsote za 8,7 % v primerjavi z letom 2023, ki je presegla 1.900 milijard dirhamov. Hkrati se je povprečni primanjkljaj bančne likvidnosti zmanjšal za 3,86 % na 130,5 milijard dirhamov, kar je posledica zvišanja zbranih vlog.

Znižanje ključne obrestne mere v Rusiji s 20 na 18 odstotkov naj bi vodilo v pocenitev potrošniških in hipotekarnih kreditov ter znižanje obrestnih mer na depozite. Analitiki napovedujejo, da se bodo obrestne mere na bančne vloge do konca poletja znižale na 15–17 odstotkov, kar bo povečalo dostopnost posojil za državljane. Obenem pa se pričakuje znižanje obrestnih mer na kredite.

Julija 1. julija so depoziti fizičnih oseb v azerbajdžanskih bankah dosegli 15,437 milijarde manatov, kar je za 374 milijonov manatov ali 2,5% več kot junija. Hkrati se je vrednost problematičnih kreditov v državi v zadnjem letu povečala za 17%, dosegel 527,4 milijonov manatov. Ekonomisti kot glavni vzrok za to povečanje navajajo visoke obrestne mere.

Naftna družba Ina je najela nov sindicirani kredit v vrednosti 170 milijonov evrov z rokom odplačila sedmih let. Kredit je bil sklenjen s konzorcijem domačih bank, med katerimi so Erste&Steiermärkische Bank, OTP banka, Privredna banka Zagreb in Zagrebačka banka. Sredstva iz kredita bodo namenjena splošnim korporativnim namenom.