APDEJT.si

Hallstattski ledenik se je zmanjšal na dva kvadratna kilometra površine, njegova debelina pa se je zmanjšala za 40 metrov. Dachsteinski ledeniki se soočajo z največjo izgubo mase od začetka meritev, kar je posledica premajhne količine snega in previsokih temperatur.

Hallstattski ledenik je letos zabeležil največjo izgubo mase od začetka meritev v Zgornji Avstriji leta 2006. Na to so vplivali snežno revna zima, izjemno vroče zgodnje poletje in dež nad snežno mejo. Od takrat sta se površina in masa največjega ledenika v masivu Dachstein zmanjšali za tretjino, sta sporočila deželni svetnik za okolje Zgornje Avstrije Stefan Kaineder in Klaus Reingruber iz BlueSky Wetteranalysen.

Raziskava, objavljena v reviji "Nature Climate Change", ugotavlja, da se območja nad avstrijskimi ledeniki segrevajo počasneje od okoliških, a se ta zaščitna funkcija z umikanjem ledu izgublja. Na vsako stopinjo Celzija regionalnega segrevanja se območja nad ledeniki segrejejo le za 0,83 stopinje, vendar se bo ta učinek zmanjšal, ko se bodo ledeniki še naprej topili zaradi podnebnih sprememb.

Avstrijski Alpenverein (ÖAV) je opozoril, da so meritve ledenikov zaradi njihovega krčenja vse težje. V prihodnjih letih bo treba iz merilnega programa izločiti vse več ledenikov, med drugim tudi Gössnitzkees na Koroškem, ki je po mnenju zveze "zdaj bolj ostanek ledu". Alpenverein poziva k brezpogojni zaščiti ledenikov, ki vključuje občutljiva in visokodinamična ledeniška predpolja.

Dolgotrajna suša v Čilu, ki traja že 15 let zaradi nizkih padavin in najtoplejšega desetletja doslej, trenutno blažijo talilne vode ledenikov v Andih. Vendar pa je mednarodna raziskovalna skupina, v kateri je sodeloval tudi Inštitut za znanost in tehnologijo Avstrija (ISTA), izračunala, da močno skrčeni ledeniki do konca stoletja ne bodo več mogli ublažiti podobnih megasuš.

Študija je pokazala, da so švicarski ledeniki, ki jih podnebne spremembe nesorazmerno prizadenejo, v zadnjem desetletju izgubili četrtino svoje prostornine. Med letoma 2016 in 2022 je izginilo približno sto ledenikov.

Švicarski ledeniki se krčijo z nezmanjšano intenzivnostjo, pri čemer je bila letošnja izguba prostornine četrta največja od začetka meritev leta 1950. Švicarska mreža za opazovanje ledenikov (Glamos) opozarja, da podnebne spremembe pospešeno »brišejo« švicarske ledenike.

Zaradi ekstremne vročine je na Švedskem leta 2024 popolnoma izginilo osem ledenikov, dodatnih trideset pa jih je ogroženih, opozarja glaciologinja Nina Kirchner. Po podatkih raziskovalnega centra Tarfala je to žalosten pokazatelj podnebnih sprememb. Strokovnjaki opozarjajo, da se ti ledeniki ne bodo obnovili v našem življenju, še posebej, če se bo globalno segrevanje nadaljevalo.

Študija je pokazala, da so ekstremne vremenske razmere, ki so pripomogle k uničujočim požarom na Iberskem polotoku to poletje, 40-krat bolj verjetne zaradi podnebnih sprememb. Vročina, suša in veter so prispevali k najhujši sezoni požarov v Španiji v zadnjih treh desetletjih. Strokovnjaki opozarjajo, da je prehod stran od fosilnih goriv nujen za preprečevanje še hujših posledic podnebnih sprememb.

Poročajo, da bo povezava med ledenikoma Hallstätter in Schladminger na območju Dachsteina v Zgornji Avstriji kmalu izginila, kar je posledica podnebnih sprememb, malo snega pozimi in visokih poletnih temperatur.

Močno monsunsko deževje je ohromilo Karachi, poplavilo ceste in stanovanjska območja ter povzročilo izpade električne energije. V mestu je umrlo najmanj sedem ljudi, meteorološki urad pa napoveduje nadaljnje padavine.

Članki agencije CNN poročajo o petih ključnih dogodkih dneva: prevzem policije v Washingtonu, dogajanje v Ukrajini, vrh na Aljaski, izbruh ledenika in najnovejše informacije o COVID-19. Poleg tega omenjajo trend na TikToku, ki slavi temne kolobarje pod očmi kot modni hit.

Glavno mesto Aljaske, Juneau, se je pripravljalo na morebitne rekordne poplave zaradi deževnice in taljenja snega, ki sta pritekala iz bazena, ki ga je zajezil ledenik Mendenhall. Pričakovali so val vode iz ledenika, ki je ogrožal znatne poplave.

Juneau se pripravlja na morebitne rekordne poplave zaradi deževnice in taljenja snega, ki priteka iz kotline, ki jo zajezuje ledenik Mendenhall. Oblasti so prebivalcem svetovale evakuacijo zaradi pričakovanih obsežnih poplav, ki jih povzroča taljenje ledenika.

Ladena gora A23a, ki je bila nekoč največja na svetu in približno štirikrat večja od Berlina, se hitro topi. Po desetletjih stabilnosti se je začela premikati in zdaj se zaradi toplejših voda pospešeno manjša. Čas ledenega velikana se izteka.

V okrožju Ghizer v Gilgit-Baltistanu je zaradi porušitve ledenika prišlo do poplav in obsežnega uničenja. Reka Ghizer je bila blokirana, kar je povzročilo nastanek umetnega jezera, ki ogroža okoliške vasi. Oblasti so potrdile, da zaenkrat ni poročil o žrtvah. Poplave so prekinile promet na cesti Gilgit–Shandur in odrezale vas Raushan.

Leden gora A23A, nekoč največja na svetu, se razbija na manjše dele in se približuje koncu svoje življenjske dobe. Razpadanje je tako obsežno, da A23A ni več največji kos ledu, ki plava v oceanih. Pričakuje se, da se bo ta proces nadaljeval, morda že do novembra.