APDEJT.si

V Gdansken zalivu na Poljskem so se začela pripravljalna dela za gradnjo plavajočega terminala za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), znanega kot FSRU. Prva faza vključuje poglabljanje dna zaliva na območju, predvidenem za prihodnji terminal. Dela, ki jih izvaja Gaz-System, bodo zajela površino skoraj 656 tisoč kvadratnih metrov. Gre za drugi tovrstni terminal LNG v državi, ki bo prispeval k energetski varnosti Poljske.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je ponovno uvedel carine, ki so azijske države prisilile v nakup ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), kar vpliva na podnebne cilje. To kaže na Trumpovo osredotočenost na tradicionalne dobrine, namesto na prihodnjo konkurenčnost. Michael Froman, predsednik Sveta za zunanje odnose, je izrazil zaskrbljenost, da se kompromisi glede teh trgovinskih dogovorov ne jemljejo dovolj resno.

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je napovedala, da se bo globalna ponudba utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) prihodnje leto najbolj povečala od leta 2019, predvsem zaradi novih proizvodnih zmogljivosti v Severni Ameriki. Agencija pričakuje tudi pospešitev rasti globalnega povpraševanja po zemeljskem plinu v letu 2026. Povečanje ponudbe in povpraševanja v tekočem letu naj bi bilo skoraj v celoti pogojeno s Severno Ameriko in Evropo.

Hanwha Shipping, ameriška podružnica Hanwha Ocean, je naročila plovilo za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) pri svoji podružnici Hanwha Philly Shipyard. To naročilo je pomemben dogodek, saj gre za prvo ladjo za prevoz LNG, naročeno v ZDA po poznih 70. letih prejšnjega stoletja. Ladja bo izpolnjevala zahteve Jonesovega zakona.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je branila trgovinski sporazum z ZDA, ki naj bi EU v treh letih prinesel nakup ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) in jedrskega goriva v vrednosti 750 milijard dolarjev. Kljub temu, da naj bi ZDA pri tem zaslužile desetkrat več, visoki uradniki EU trdijo, da Unija ni izgubila, saj naj bi stroške poravnale druge države. Podrobnosti sporazuma so bile pojasnjene državam članicam in novinarjem.

Generalni direktor grškega poštnega operaterja ΕΛΤΑ, Grigorios Sklikasa, se sooča s pritiski za odstop, potem ko je podjetje nepričakovano zaprlo 204 poslovalnice. Po poročanju grških medijev naj bi odstop Sklikasa zahteval celo kabinet grškega premierja, da bi umirili nezadovoljstvo poslancev. Sklikasa je kasneje odstopil, kar je povzročilo precejšen odziv v javnosti.