APDEJT.si

Šaip Kamberi, albanski poslanec iz Bujanovca v srbskem parlamentu, je vložil osnutek resolucije, ki se nanaša na položaj Albancev na jugu Srbije. Predlagal je, da bi se ta tema vključila v dialog med Prištino in Beogradom, ki poteka v Bruslju. Po podatkih v Srbiji živi več kot 60.000 Albancev.

Prihajajoči testni nogometni tekmi med klubom Al-Nassr, za katerega igra Cristiano Ronaldo, in Toulousejem v avstrijskem Grödig-u grozi motnja. Sinti in Romi so namreč zasedli parkirišče tamkajšnjega stadiona, kar povzroča prometni kaos in ogroža potek dogodka. Za zagotovitev varnosti bo na tekmi prisotnih več kot 100 varnostnikov, saj je prisotnost Ronalda pod vprašajem.

Izrael je začel graditi nov betonski zid na Golanski planoti, s čimer si prizadeva ohraniti pritisk na Sirijo in utrjevati svojo varnost, češ da "s silo dosegajo mir". Medtem je sirski predsednik Al Shara obtožil Izrael, da torpedira "enotnost sirskega ljudstva" in poudaril, da je obramba Druzov prioriteta. Dogajanje se odvija v luči nedavnega prehajanja meje med Sirijo in Izraelom s strani Druzov, prebivalcev brez države, ki živijo v Siriji, Libanonu in Izraelu.

Mesto Suwajda na jugu Sirije je ponovno pod nadzorom borcev druske manjšine, ki so poročali o številnih žrtvah nasilnih spopadov z Beduini. Priče opisujejo grozodejstva. Po ponovnem zavzetju mesta so sirske oblasti začele z evakuacijo beduinskih družin iz Suwajde, kar je potrdil tudi novinar agencije AFP, ki je opazoval konvoj avtobusov in drugih vozil.

Ahmed Dogan, nekdanji častni predsednik Gibanja za pravice in svoboščine (MRF), je napovedal ustanovitev novega političnega projekta. Obtožil je sedanje vodstvo stranke, da je opustilo svoje ustanovne cilje, in razglasil trimesečni prehodni proces za vzpostavitev nove politične formacije. Dogan trdi, da je bila stranka DPS ugrabljena, in namerava z novim projektom nadaljevati zgodovinsko poslanstvo DPS – zaščito pravic manjšin in vsakega bolgarskega državljana, udeležbo v realni politiki, zagotavljanje etničnega miru in državne suverenosti Bolgarije.

Nogometni klub FK Csikszereda, ki je pravkar napredoval v Superligo, je v romunski nogometni zvezi LPF vložil posebno prošnjo, da bi v tretjem krogu, zadnji julijski konec tedna, igral doma. Razlog za to je, da se takrat v Romuniji pričakuje obisk madžarskega premierja Viktorja Orbana in dogodek 'Poletna univerza Tusvanyos' v Baile Tusnadu, ki je pomemben za madžarsko etnično skupnost v regiji. Tekma proti Rapid Bukarešti je zaradi Orbanovega obiska označena kot dogodek visokega tveganja.

V zadnjih tednih se je Sirija znašla na robu nove državljanske vojne, kar še poglablja rane te že tako preizkušane države. Posebno zaskrbljujoč je položaj v sirski Sweidi, kjer so islamistične milice in oborožena plemena izvajala teror, ki spominja na grozodejstva Islamske države. Na udaru so bile predvsem sirske manjšine. Hay'at Tahrir al-Sham (HTS), skupina, ki je bila do nedavnega na zahodnem seznamu terorističnih organizacij, je prevladujoča sila v državi. Ta ponovna eskalacija nasilja pomeni katastrofo za upanje na mirno Sirijo po padcu Asada, saj namesto miru vlada čisti teror.

Kryetari i Kuvendit të Kosovës, Dimal Basha, se je odzval na medijske objave in odzive v zvezi s študijo iz leta 2012, kjer je bil soavtor. Mediji so poročali, da je v študiji z naslovom "Globalizacija na Zahodnem Balkanu: Transnacionalni kriminal, fundamentalistični islam in nepravične zavezništva" zapisano, da UÇK financirajo trgovci z drogami. Basha zanika kakršno koli povezavo s tem delom študije, ki obtožuje UÇK. Izjavil je, da je bila njegova tema prodor fundamentalističnega islama na Kosovu in da ni napisal niti ene besede o UÇK. Ramush Haradinaj je komentiral Bashino soavtorstvo študije, ki govori proti UÇK, in dejal, da Vetëvendosje ne služi agendi Kosova.

Ahmad Sarhan, sirski učenec, ki živi v Leverkusnu, je osvojil večjezično tekmovanje z ganljivim govorom o miru, čeprav še vedno doživlja notranje boje enajst let po begu iz Sirije. Istočasno kolumna Ronye Othmann z naslovom 'Import Export' poudarja negotovost manjšin v Siriji in opozarja pred zgodbami o zmernih islamistih, izražajoč upanje, da bodo druge sile dovolj močne, da preprečijo islamistom prevzem polne moči.

Malezijski premier Anwar Ibrahim je pozval verske voditelje, da prevzamejo vlogo zagovornikov človečnosti, pravičnosti in zaščite pravic manjšin. Poudaril je, da imajo verski voditelji veliko odgovornost pri ohranjanju temeljnih vrednot in da se dialog med različnimi veroizpovedmi pogosto osredotoča na razlike, namesto na iskanje skupnih temeljev.

Predsednica uprave Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Natalija Gorščak je izrazila zadovoljstvo, ker bo poslovanje javnega zavoda v letu 2025 predvidoma potekalo v okviru načrtovanega. RTVS bo od urada za narodnosti prejel deset milijonov evrov, namenjenih financiranju programov za manjšine. Medtem pa ostaja pod vprašajem izplačilo plač v naslednjem letu.

Med nacionalnim mesecem ozaveščanja o duševnem zdravju manjšin julija so strokovnjaki, vključno s psihologinjo dr. Shareefah Al’Uqdah, poudarili pomen duševnega zdravja za splošno dobro počutje. Poudarili so, da je skrb za duševno zdravje ključnega pomena in bi jo morali obravnavati kot družinsko prednost. Dr. Al’Uqdah, ki vodi podjetje Your Neighborhood Clinic, je omenila, da negativna čustva lahko vodijo do pretiranega trošenja.

Nacionalni svet Albancev v Črni gori je obsodil policijsko zaslišanje občana iz Ulcinja zaradi izobešanja albanske zastave na njegovem zasebnem posestvu. Svet meni, da je šlo za kršitev zakona, saj zastava ni zastava druge države, temveč uradni simbol albanskega naroda v Črni gori, za katerega je vlada dala soglasje leta 2020. Pozvali so pristojne, da ne izvajajo pritiska na državljane albanske narodnosti.

Premier Severne Makedonije Hristijan Mickovski je obiskal Pustec v Albaniji, kjer se je udeležil folklornih festivalov makedonskih skupnosti. Med obiskom je izjavil, da so obstajali poskusi zanikanja in prikrivanja identitete Makedoncev ter poudaril, da prebivalci Pusteca niso ne Grki, ne Srbi, ne Bolgari, ampak Makedonci.

Po nasilnem dogodku v Novem mestu, kjer je bil ubit 48-letni moški, so se oglasile različne politične stranke s predlogi za izboljšanje varnosti. SDS je zahtevala izredno sejo državnega zbora, na kateri bi obravnavali ukrepe za preprečevanje nasilja in kriminala Romov na jugovzhodu Slovenije. V Svobodi so odgovornost pripisali policiji, tožilstvu in sodstvu, medtem ko je NSi ponovno predlagala zakonodajni sveženj za večjo varnost.

Slovenski parlament je sprejel zakon, ki romsko manjšino obravnava kot varnostno grožnjo, kar je sprožilo kritike in ogorčenje. Zakon policiji omogoča racije in nadzor v romskih naseljih, ki so označena kot območja varnostnega tveganja. Sprejetje zakona je sledilo incidentu, v katerem je Rom ubil moškega, kritiki pa opozarjajo na nesorazmernost ukrepov.

Slovenska vlada se je znašla pod kritikami zaradi sprejetja t.i. "Šutarovega zakona", ki policiji omogoča preiskave romskih naselij brez sodnega naloga. Zakon, sprejet po incidentu v Novem mestu, kjer je v spopadu z Romom umrl Aleš Šutar, naj bi romska naselja spremenil v "varnostne cone". Kritiki opozarjajo, da zakon diskriminira celotno romsko manjšino, medtem ko vlada zatrjuje, da je usmerjen proti kriminalu in ne proti etnični skupini.

Predsednik hrvaškega sabora Gordan Jandroković je pozval k zmanjšanju napetosti v družbi, še posebej v kontekstu dogodkov, povezanih z srbsko manjšino in protestom v Splitu. Jandroković je pozval levico k zmanjšanju agresivnega govora in obtoževanja, da so vsi ustaši. Kritiziral je tudi tiste, ki pozivajo k nasilju.

Milorad Pupovac, predsednik SDSS in poslanec v hrvaškem saboru, je za Hrvatski radio izjavil, da so institucije srbske skupnosti in vsi dogodki te skupnosti pod policijsko zaščito. V Splitu je potekal protest, na katerem so bili prisotni tudi znani obrazi.

Sodišče v Splitu je odpravilo pripor za devet moških, ki so osumljeni nasilnega vedenja in kršitve svobode izražanja narodne pripadnosti. Osumljenci naj bi vdrli na dogodek, ki ga je organizirala srbska manjšina, in ga prekinili.