APDEJT.si

Podnebni urad Združenih narodov je v Bruslju sklical nujni sestanek zaradi zaskrbljenosti, da bi visoke cene namestitev za letošnji podnebni vrh COP30 v Braziliji lahko iz pogajanj izključile revnejše države. Srečanje je bilo sklicano v torek, da bi obravnavali finančne ovire, ki bi lahko preprečile udeležbo vsem zainteresiranim stranem.

V Ženevi se je od 5. do 14. avgusta zbralo 175 držav članic Združenih narodov na zadnjem krogu pogajanj o globalnem sporazumu za boj proti onesnaževanju s plastiko. Pogajanja so osredotočena na celoten življenjski cikel plastike in kemikalije, pri čemer se oblikujeta dva glavna bloka stališč. Države, ki proizvajajo nafto, in industrija plastike nasprotujejo omejitvam proizvodnje, kar povzroča nezadovoljstvo med znanstveniki in okoljevarstveniki.

Indijske oblasti si prizadevajo zaključiti pogajanja o trgovinskem sporazumu z ZDA do jeseni, poroča Bloomberg. Hkrati pa je Bela hiša pojasnila, da je predsednik ZDA Donald Trump razočaran nad pomanjkanjem napredka v trgovinskih pogovorih z Indijo in verjame, da bi lahko carine pripomogle k izboljšanju razmer. To je za Fox News izjavil Kevin Hassett, vodja Nacionalnega ekonomskega sveta.

ZDA in Kitajska sta dosegli dogovor o podaljšanju trgovinskega premirja, kar omogoča nadaljevanje pogajanj med državama. Novica prihaja po tem, ko so se pogajalci obeh strani, vključno z ameriškim finančnim ministrom Scottom Bessentom in kitajskim podpredsednikom vlade He Lifengom, sestali v Stockholmu. Čeprav podrobnosti o dolžini podaljšanja niso znane, so se obe strani strinjali o napredku v pogovorih. Medtem ko Kitajska in ZDA trdo pogajata, se Evropa sprijazuje z ameriškimi carinami.

Visoki ekonomski uradniki ZDA in Kitajske so se v ponedeljek v Stockholmu sestali na peturnih pogajanjih, namenjenih reševanju carinske vojne med obema vodilnima svetovnima gospodarstvoma. Glavni cilj pogovorov je bil podaljšanje carinskega premirja. Čeprav podrobnosti niso bile razkrite, se pričakuje nadaljevanje pogovorov.

Iran je napovedal pogajanja z več državami o svojem jedrskem programu ta teden. Ameriški napadi so domnevno zaustavili iransko bogatenje urana, vendar Teheran trdi, da bo proizvodnja ponovno stekla pozneje. Ameriški predsednik Trump je razmišljal o nadaljnjih napadih na iranske objekte.

Iran je potrdil, da bo ponovno začel pogajanja z evropskimi državami, predvsem Francijo, Nemčijo in Združenim kraljestvom, glede svojega jedrskega programa. Ta odločitev prihaja mesec dni po koncu 12-dnevne vojne, ki jo je sprožil Izrael. Pogovori z ZDA so trenutno v zastoju, medtem ko evropske države grozijo z morebitno ponovno uvedbo sankcij. Iran se je izrazil kot odprt za inšpekcije in išče pogajalsko rešitev z ZDA.

Vladimir Putin je pripravljen nadaljevati vojno proti Ukrajini, dokler mu mednarodna skupnost, še posebej Zahod, ne bo ugodila njegovim zahtevam. Po informacijah, ki krožijo med viri blizu Kremlja, Moskva čaka na 'resna' pogajanja. Režim v Kremlju se zanaša na nadzor, propagando in vojaško industrijo, a naraščajoče notranje in zunanje napetosti postavljajo pod vprašaj dolgoročno stabilnost. Putin ima pripravljen scenarij tudi za ekstremne primere.

Iran je danes razpravljal o svojem jedrskem programu s Kitajsko in Rusijo, pri čemer je bila osrednja tema pogovorov morebitna ponovna uvedba sankcij proti Iranu. Poleg teh mednarodnih pogovorov je bilo poročano tudi o spremembi vremena, saj ob poletni vročini prihaja do padavin in neviht.

Izraelska vlada je potrdila prvo fazo sporazuma o prekinitvi ognja s Hamasom, ki ga je izpogajal Donald Trump. Sporazum vključuje prekinitev ognja in izpustitev talcev. Hamas je razglasil konec vojne v Gazi. Kljub dogovoru pa trajna rešitev ostaja negotova.

Delegaciji Irana, Velike Britanije, Francije in Nemčije sta se sestali v Istanbulu, da bi razpravljali o iranskem jedrskem programu. Iran je na srečanju izrazil upanje, da bo to priložnost za popravo stališč glede tekoče jedrske zadeve. Na pogajanjih Iran zastopata namestnika zunanjega ministra Medžid Tacht-Ravanči in Kazem Garibabadi.

Donald Trump je izjavil, da se je konec tedna pogovarjal s Hamasom o prekinitvi ognja v Gazi in izpustitvi talcev, pri čemer je pogovore označil za pozitivne in hitro napredujoče. V Egiptu potekajo posredna pogajanja med Hamasom in Izraelom.

Deset let po najhujši okoljski katastrofi v Braziliji, pripadniki avtohtonega ljudstva Krenak še vedno žalujejo za tem, kar imenujejo »smrt reke«. Pripadniki ljudstva Krenak zahtevajo pravico in opozarjajo na uničujoče posledice, ki jih je povzročila katastrofa. Pričakujejo, da bo konferenca COP30 priložnost za opozarjanje na okoljsko problematiko in zahteve po pravični odškodnini.

Prihajajoča 30. letna konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) bo potekala v brazilskem mestu Belem.

V desetletju od podpisa Pariškega sporazuma se je podnebje segrevalo hitreje od pričakovanj, svet pa se ni držal dogovorjene poti za upočasnitev globalnega segrevanja.

Brazilija je na podnebni konferenci COP30 predstavila osnutek sporazuma, ki ne vključuje nobene omembe opuščanja fosilnih goriv, zaradi močnega odpora držav proizvajalk. Posledično je COP30 opustila prejšnji osnutek načrta za prehod stran od fosilnih goriv, kar je povzročilo spor glede prihodnosti fosilnih goriv in sprožilo zadnji poskus dogovora o fosilnih gorivih in financah.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

V brazilskem mestu Belém se je začela konferenca COP30, na kateri sodelujejo predstavniki več kot 190 držav, ki bodo razpravljali o podnebnih spremembah in rešitvah za globalno segrevanje.

Evropska unija se je dogovorila o novem cilju zmanjšanja emisij ogljika za 90 % do leta 2040, kar pa je splošno ocenjeno kot blažitev prejšnjih podnebnih ciljev bloka 27 držav. Do dogovora je prišlo po dolgih pogajanjih, pri čemer so pomisleki glede trgovine in obrambe dobili prednost pred podnebjem.

Razpoloženje avstralske delegacije na podnebnih pogovorih Združenih narodov v Braziliji je bilo v ponedeljek zvečer optimistično. Vendar je bil poskus Avstralije, da bi gostila pogovore, tri dni kasneje končan.