APDEJT.si

Mednarodna UN-konferenca o rešitvi dveh držav za Bližnji vzhod se je zaključila s pozivom 15 zahodnih držav k prekinitvi ognja in priznanju palestinske države. Francija izraža upanje za mir, medtem ko nekatere arabske države prvič obsojajo Hamas. Pritisk za priznanje palestinske države se stopnjuje skoraj 22 mesecev po začetku vojne v Gazi.

Palestinsko-krščanski politični in mirovni aktivist Rifat Kasis je izrazil zaskrbljenost nad preoblikovanjem Izraela iz progresivne družbe v fašistično državo, predvsem zaradi prevzema oblasti s strani skrajne desnice. Kasis, ki mu nasprotniki očitajo antisemitizem, poudarja, da je napočil čas za mir, brez sovraštva in zla.

Palestinski premier Mohammed Mustafa je na konferenci ZN v New Yorku pozval Hamas, naj se odreče nadzoru nad območjem Gaze in preda orožje Palestinski avtonomni oblasti. Njegov poziv je del širših prizadevanj za dosego miru in uresničitev rešitve dveh držav.

Papež Frančišek je poudaril, da bi morala biti diplomacija prednostna pot za reševanje konfliktov, kar je izpostavil ob spominu na Helsinške sporazume. Izrazil je tudi globoko žalost zaradi trpljenja kristjanov v Kongu.

Članek na townhall.com obtožuje Hamas za vse trpljenje v Gazi, pri čemer ga označuje za "kult smrti". Medtem eurotopics.net poziva k izolaciji Hamasa kot pot do miru. Poudarjeno je, da je Hamas odgovoren za situacijo v Gazi in da je izolacija ključna za dosego miru.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v torek poslal sporočilo svetovni mladinski konferenci za mir, ki je potekala v Pekingu. Xi je poudaril, da prihodnost miru leži v rokah mladih, in spomnil na 80. obletnico zmage v kitajski vojni upora proti japonski agresiji ter drugi svetovni vojni.

Predsednik Norveškega odbora za Nobelovo nagrado, Jörgen Watne Frydnes, je poudaril pomen posredovanja spominov preživelih jedrske vojne (hibakuša). Hkrati je pozval japonsko vlado, naj okrepiti svoje protijedrsko stališče. Njegov poziv poudarja potrebo po ohranjanju zgodovinskih pričevanj in aktivnejšem zavzemanju proti jedrskemu orožju.

Papež Leon XIV. se je odpravil na svoje prvo tuje potovanje, romanje v Turčijo in Libanon. Potovanje, ki ga je načrtoval že papež Frančišek, je posvečeno obeležitvi pomembne obletnice s pravoslavno cerkvijo v Turčiji. V Libanonu želi papež okrepiti krščansko skupnost in vse Libanonce, ki še vedno zahtevajo pravico po eksploziji v bejrutskem pristanišču leta 2020. Potovanje je zaradi napetosti na Bližnjem vzhodu in medijske pozornosti še posebej občutljivo.

Jurij Ušakov je dejal, da je namen 'puščanja' domnevnih transkriptov pogovorov s posebnim odposlancem ZDA Stevom Whitcoffom v medije poskus oteževanja dvostranskih stikov med ZDA in Rusijo, kljub prihajajočemu obisku delegacije iz ZDA v Moskvi. Opozoril je, da Rusija ne pušča informacij o zaupnih pogovorih in da to počnejo drugi, da bi poslabšali odnose. Donald Trump pa je razšifrirane pogovore Whitcoffa z Ušakovim o tem, kako predstaviti Trumpu ruske predloge za mir, označil za 'standardne pogovore'.

Ameriški predsednik Donald Trump je pogojil nadaljnjo prodajo letal F-35 Turčiji s prenehanjem nakupa ruske nafte. Poleg tega sta se Trump in Erdogan pogovarjala o možnostih za dosego premirja v Gazi in o globalnem miru, pri čemer naj bi Erdogan podprl Trumpovo vizijo. Turkish Airlines pa je po srečanju uradno potrdil nakup 75 letal Boeing 787 in zaključil pogajanja za nakup 150 letal 737 MAX.

Novi članki so razkrili telefonske pogovore med Stevom Witkoffom in ruskim svetovalcem Jurijem Ušakovom, v katerih je Witkoff svetoval, kako prepričati Trumpa o mirovnem načrtu, ugodnem za Rusijo. Witkoff naj bi se prihodnji teden srečal s Putinom v Moskvi. Donald Trump se je odzval na razkritja Bloomberga glede Witkoffovih nasvetov Rusiji.

Papež Frančišek je v nagovoru katoliškim 'influencerjem' poudaril pomen varovanja človeškega dostojanstva pred napredkom umetne inteligence in pozval k spodbujanju miru na družbenih omrežjih. V Vatikanu je bila prvič organizirana maša za katoliške vplivneže, kjer je papež poudaril odgovornost za širjenje miru v "času, raztrganem z sovraštvom in vojno".

Zgodovinar in strokovnjak za Vzhodno Evropo Karl Schlögel je prejel prestižno nagrado Friedenspreis des Deutschen Buchhandels. Schlögel, ki se od priključitve Krima ukvarja z zgodovino Ukrajine, se sprašuje o pomenu miru v času njegove ogroženosti. Nagrada priznava njegovo delo in prispevek k razumevanju Vzhodne Evrope.

Generalni sekretar Združenih narodov, António Guterres, je pozval k skupni odgovornosti za ohranjanje zapuščine Nelsona Mandele. Opozoril je na pomembnost te zapuščine v svetu, ki ga pestijo konflikti, sistemske neenakosti in nazadovanje težko pridobljenih svoboščin. Guterres je poudaril, da je Mandela kljub brutalnemu zatiranju ohranil vizijo sprave, miru in enotnosti.

Predsednik Skupščine Črne gore Andrija Mandić se je v Ženevi udeležil Šeste svetovne konference predsednikov parlamentov držav članic IPU, kjer je poudaril, da lahko tudi majhna država, kot je Črna gora, s svojimi več kot 600.000 prebivalci, deluje kot močan glas vesti in zgled pravilne poti, kljub temu da nima moči vplivati na globalne tokove. Mandić je izpostavil, da je cilj aktualne parlamentarne večine v Črni gori ustvariti državo svobodnih, srečnih in bogatih ljudi, kjer se vsak državljan počuti varnega in spoštovanega, kar je še posebej pomembno v času ponovnega pojava vojn in konfliktov po svetu.

Donald Trump je dejal, da bo Rusija kmalu dobila nadzor nad ozemlji, ki jih bo morala Ukrajina prepustiti. Prav tako je izjavil, da Moskva po njegovem mnenju kaže pripravljenost na popuščanje v zvezi z ameriškim mirovnim načrtom. Poleg tega je Trump opustil prvotni rok, do katerega bi morala Ukrajina sprejeti mirovni načrt, ki ga podpira ZDA.

Rusija in Ukrajina sta se ponovno sestali na pogajanjih v Istanbulu v Turčiji. To je že tretje srečanje med stranema, kar nakazuje morebitni premik v konfliktu. Podrobnosti pogajanj niso znane, vendar je ponovni začetek dialoga pomemben korak.

Premier Dick Schoof želi hitro doseči dogovor o vojaški pomoči Ukrajini, saj so ZDA, Ukrajina in EU blizu mirovnemu predlogu. Schoof želi zagotoviti varnost Ukrajine po morebitni prekinitvi ognja ali premirju.

Novi krog pogajanj med Rusijo in Ukrajino se je zaključil brez jasnega preboja k miru. Ukrajina je predlagala četrto rundo pogajanj, ki bi se je poleg ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in ruskega predsednika Vladimirja Putina udeležili tudi predsednika ZDA Donald Trump in turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Strani sta se sicer dogovorili o izmenjavi vojnih ujetnikov in trupel, vendar pa je premirje še vedno nedosegljivo. Rusija je Ukrajini ponudila kratkotrajne premirje, a zavrnila neposredno srečanje Putina z Zelenskim za reševanje mirovnih predlogov, kljub temu da Ukrajina želi ta sestanek.

Francoski predsednik Emanuel Macron je na videokonferenci koalicije voljnih izrazil upanje, da obstaja možnost za trajen mir v Ukrajini. Opozoril je, da je nujen pogoj za dober mir vrsta močnih varnostnih jamstev, ki ne smejo ostati zgolj na papirju.