APDEJT.si

Predsednika Armenije in Azerbajdžana naj bi se med 7. in 8. avgustom v Washingtonu sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, z namenom sklenitve mirovnega sporazuma.

Azerbajdžan krepi svojo energetsko politiko s prvo pogodbo o dobavi plina Ukrajini. Francija je obtožena klevetanja Azerbajdžana in prikrivanja kolonialne politike z novo resolucijo proti državi. Arabske države pozivajo Hamas k odstopu oblasti v Gazi. Armenija naj bi načrtovala predajo nadzora nad Zangezurjem Turčiji, medtem ko ameriški senator poziva k sklenitvi mirovnega sporazuma med Bakujem in Erevanom, ki bi koristil tudi ZDA.

Na konferenci Združenih narodov v New Yorku, posvečeni rešitvi dveh držav med Palestinci in Izraelom, je bil sprejet "integriran in izvedljiv okvir", je sporočil savdski zunanji minister princ Fajsal bin Farhan. Dokument konference naj bi predstavljal celovit in izvedljiv načrt. Medtem pa poročilo trdi, da je Kanada kljub obljubi o ustavitvi izdajanja novih dovoljenj nadaljevala z oboroževanjem Izraela. Ottawa naj bi pospešila pošiljke orožja v Izrael prek posrednih poti, da bi se izognila nadzoru po objavi premora.

Britansko vlado so pozvali, naj ponovno razmisli o odločitvi glede zmanjšanja finančne podpore Mednarodnemu skladu za Irsko (IFI), pomembnemu mirovnemu skladu. Poslanec Sinn Féina John Finucane iz Severnega Belfasta je izrazil zaskrbljenost zaradi te poteze in jo označil za zaskrbljujočo.

Portugalski zunanji minister Paulo Rangel je na konferenci Združenih narodov o rešitvi dveh držav poudaril, da je Bližnji vzhod na prelomni točki. Dejal je, da mir in stabilnost v regiji ne bosta dosežena, dokler bo Palestincem odrečena pravica do suverene države in dokler se bo Izrael počutil ogroženega. Portugalska je pohvalila tudi zaveze palestinskih oblasti.

Vodja ZN za pomoč Tom Fletcher je zahteval dokaze od Izraela glede obtožb o povezavah uslužbencev ZN s Hamasom, pri čemer je poudaril varnostne pomisleke. Medtem je Izrael sporočil, da razmišlja o alternativnih možnostih za pogajanja o premirju s Hamasom, potem ko so ZDA in Izrael umaknili svoje pogajalske ekipe, kar povečuje negotovost glede prihodnosti dogovora. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem obtožil Hamas, da ni želel skleniti dogovora o Gazi, medtem ko so pogajanja propadla. Kljub temu se pričakuje ponovno obnavljanje zračnih spuščanj pomoči v Gazo.

Keir Starmer, vodja britanskih laburistov, se nahaja pred pomembno odločitvijo glede priznanja palestinske države. Časovna razporeditev takšnega dejanja je ključnega pomena, saj bo moral Starmer pretehtati, ali bo to bolj koristilo bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu ali njegovim lastnim domačim političnim težavam. Medtem ko se poudarja, da je rešitev dveh držav še vedno oddaljena možnost, je priznanje Palestine s strani Združenega kraljestva enkratna priložnost, ki lahko pomembno vpliva na diplomatsko pokrajino.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da mora spremenjeni mirovni načrt za Ukrajino odražati 'duha in črko' dogovora, doseženega med predsednikom Vladimirjem Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na srečanju na Aljaski. Lavrov je opozoril, da bi izbris dogovorov s srečanja v Anchorageu iz načrta bistveno spremenil situacijo. Poudaril je, da Moskva pozdravlja vključitev načel iz Anchoragea v načrt.

Nemčija ne načrtuje priznanja palestinske države v kratkem, poudarja pa pomen napredka k rešitvi dveh držav. Velika Britanija bo Palestino priznala le kot del mirovnega sporazuma. Oman je ponovil poziv vsem državam k priznanju Palestine. Večje ameriške judovske organizacije so zavrnile srečanje z francoskim zunanjim ministrom zaradi "prezgodnjega" priznanja palestinske države, saj menijo, da to spodkopava možnosti za pogajalski proces.

Kremelj je izjavil, da je mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino dobra osnova za pogovore o končanju konflikta. Tiskovni predstavnik Kremlja je zagotovil, da je Rusija pripravljena na diplomatsko rešitev spora in da je udeležba Evrope pri tem nujna. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je dejal, da mora načrt vključevati dogovor, dosežen med Putinom in Trumpom na srečanju na Aljaski.

Izraelski napad na cerkev Svete družine v Gazi je povzročil ostre polemike, saj palestinski civilisti in priče zanikajo izraelsko trditev o 'zablodelem izstrelku' in trdijo, da je bil napad nameren. Ustanovitelj revije Terra Santa na Portugalskem je ostro kritiziral Združene narode, Izraelce in Palestince za desetletja konflikta, češ da mnogi, ki želijo določiti meje, niso nikoli obiskali območja. S tem se nadaljujejo napetosti v regiji in razprave o odgovornosti za spopade.

Ruski mediji so izrazili skepticizem glede ameriškega mirovnega načrta, katerega cilj je končati vojno v Ukrajini, in dvomijo o njegovem uspehu.

Ukrajina in ZDA sta se uskladili glede glavnih točk mirovnega načrta za končanje vojne, pri čemer je ameriški načrt zmanjšan z 28 na 19 točk po diplomatskem pritisku. Ukrajina je dosegla umik nekaterih ključnih ruskih zahtev v pogajanjih.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa si prizadeva končati vojno v Ukrajini, kar je sprožilo različne odzive. Ukrajinski pogajalci so se udeležili pogovorov v Ženevi, medtem ko se nadaljujejo priprave na morebiten obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Washingtonu. Kljub napredku pri pogajanjih, nekateri Ukrajinci izražajo zaskrbljenost zaradi možnih kompromisov, ki bi lahko ogrozili suverenost države.

Kremlj je potrdil, da ostaja odprt za mirovna pogajanja glede Ukrajine. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je ponovil, da Moskva še vedno čaka na posodobljen ameriški načrt za rešitev konflikta v Ukrajini, ki je bil skrajšan. Posebni odposlanec ZDA se je v Abu Dhabiju sestal z ruskimi uradniki, srečanja pa naj bi se udeležili tudi Ukrajinci. Evropski protipredlog je Kremelj zavrnil kot "nekonstruktiven".

Nekdanji britanski premier Tony Blair naj bi se pogajal o prevzemu vodenja mednarodne prehodne uprave v Gazi, če bi prišlo do premirja. BBC poroča, da naj bi Blair vodil nov urad, ki bi vzpostavil stabilno okolje, preden bi oblast predali Palestincem. Predlog naj bi imel podporo Bele hiše, Blair pa naj bi se o tem že pogovarjal s Trumpom.

Indonezija je pozvala k vključitvi priznanja Palestine na globalno agendo in kot zgled navedla nedavno potezo Francije. Medtem ko se razmere v Gazi zaostrujejo zaradi lakote, se nadaljujejo pozivi k mednarodni podpori za palestinsko samostojnost. Italijanska premierka Giorgia Meloni je sicer izrazila zadržanost, češ da je predhodno priznanje države, ki še ni ustanovljena, kontraproduktivno.

Evropski voditelji razmišljajo o vzpostavitvi 40-kilometrske varnostne cone med Ukrajino in Rusijo, kot del prizadevanj za končanje vojne. Po poročanju portala Politico, se omenjena tampon zona obravnava kot možna opcija za prekinitev ognja ali ureditev po vojni. Ta predlog pa bi lahko vključeval ozemeljske koncesije.

V nočnem izraelskem obstreljevanju Gaze je bilo ubitih najmanj 42 Palestincev. Bob Geldof je obtožil izraelske oblasti, da lažejo o lakoti v Gazi, medtem ko se ladja s humanitarno pomočjo kljub izraelski blokadi približuje Gazi.

Glavna opozicijska stranka Južnega Sudana, SPLM-IO, je zavrnila poziv predsednika Salve Kiira k dialogu, katerega namen je bil preprečiti, da bi država ponovno zapadla v državljansko vojno. Predsednikov poziv je prišel po zastoju mirovnih pogajanj. Tiskovni predstavnik SPLM-IO, Pal Mai Deng, je dejal, da mora predsednik Kiir izpustiti politične zapornike, kar nakazuje na to, da opozicija meni, da so potrebni drugi ukrepi, preden bo dialog možen.