APDEJT.si

Predsednika Armenije in Azerbajdžana naj bi se med 7. in 8. avgustom v Washingtonu sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, z namenom sklenitve mirovnega sporazuma.

Azerbajdžan krepi svojo energetsko politiko s prvo pogodbo o dobavi plina Ukrajini. Francija je obtožena klevetanja Azerbajdžana in prikrivanja kolonialne politike z novo resolucijo proti državi. Arabske države pozivajo Hamas k odstopu oblasti v Gazi. Armenija naj bi načrtovala predajo nadzora nad Zangezurjem Turčiji, medtem ko ameriški senator poziva k sklenitvi mirovnega sporazuma med Bakujem in Erevanom, ki bi koristil tudi ZDA.

Na konferenci Združenih narodov v New Yorku, posvečeni rešitvi dveh držav med Palestinci in Izraelom, je bil sprejet "integriran in izvedljiv okvir", je sporočil savdski zunanji minister princ Fajsal bin Farhan. Dokument konference naj bi predstavljal celovit in izvedljiv načrt. Medtem pa poročilo trdi, da je Kanada kljub obljubi o ustavitvi izdajanja novih dovoljenj nadaljevala z oboroževanjem Izraela. Ottawa naj bi pospešila pošiljke orožja v Izrael prek posrednih poti, da bi se izognila nadzoru po objavi premora.

Britansko vlado so pozvali, naj ponovno razmisli o odločitvi glede zmanjšanja finančne podpore Mednarodnemu skladu za Irsko (IFI), pomembnemu mirovnemu skladu. Poslanec Sinn Féina John Finucane iz Severnega Belfasta je izrazil zaskrbljenost zaradi te poteze in jo označil za zaskrbljujočo.

Portugalski zunanji minister Paulo Rangel je na konferenci Združenih narodov o rešitvi dveh držav poudaril, da je Bližnji vzhod na prelomni točki. Dejal je, da mir in stabilnost v regiji ne bosta dosežena, dokler bo Palestincem odrečena pravica do suverene države in dokler se bo Izrael počutil ogroženega. Portugalska je pohvalila tudi zaveze palestinskih oblasti.

Vodja ZN za pomoč Tom Fletcher je zahteval dokaze od Izraela glede obtožb o povezavah uslužbencev ZN s Hamasom, pri čemer je poudaril varnostne pomisleke. Medtem je Izrael sporočil, da razmišlja o alternativnih možnostih za pogajanja o premirju s Hamasom, potem ko so ZDA in Izrael umaknili svoje pogajalske ekipe, kar povečuje negotovost glede prihodnosti dogovora. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem obtožil Hamas, da ni želel skleniti dogovora o Gazi, medtem ko so pogajanja propadla. Kljub temu se pričakuje ponovno obnavljanje zračnih spuščanj pomoči v Gazo.

Keir Starmer, vodja britanskih laburistov, se nahaja pred pomembno odločitvijo glede priznanja palestinske države. Časovna razporeditev takšnega dejanja je ključnega pomena, saj bo moral Starmer pretehtati, ali bo to bolj koristilo bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu ali njegovim lastnim domačim političnim težavam. Medtem ko se poudarja, da je rešitev dveh držav še vedno oddaljena možnost, je priznanje Palestine s strani Združenega kraljestva enkratna priložnost, ki lahko pomembno vpliva na diplomatsko pokrajino.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da bi lahko načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino služil kot osnova za prihodnji mirovni sporazum, pri čemer je poudaril, da bi Rusija ustavila vojaške operacije, če bi se ukrajinske sile umaknile z ozemelj, ki jih zahteva Moskva. Putin je tudi ponudil rusko orožje članicam Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (ODKB) in izrazil pripravljenost Rusije, da potrdi, da ne namerava napasti Evrope. Sestanek vrha ODKB je potekal v Biškeku, kjer je Putin poudaril pripravljenost Rusije na resna mirovna pogajanja.

Nemčija ne načrtuje priznanja palestinske države v kratkem, poudarja pa pomen napredka k rešitvi dveh držav. Velika Britanija bo Palestino priznala le kot del mirovnega sporazuma. Oman je ponovil poziv vsem državam k priznanju Palestine. Večje ameriške judovske organizacije so zavrnile srečanje z francoskim zunanjim ministrom zaradi "prezgodnjega" priznanja palestinske države, saj menijo, da to spodkopava možnosti za pogajalski proces.

Izraelski napad na cerkev Svete družine v Gazi je povzročil ostre polemike, saj palestinski civilisti in priče zanikajo izraelsko trditev o 'zablodelem izstrelku' in trdijo, da je bil napad nameren. Ustanovitelj revije Terra Santa na Portugalskem je ostro kritiziral Združene narode, Izraelce in Palestince za desetletja konflikta, češ da mnogi, ki želijo določiti meje, niso nikoli obiskali območja. S tem se nadaljujejo napetosti v regiji in razprave o odgovornosti za spopade.

Aleksander Gruško je poudaril, da mora biti oseba, ki bo podpisala mirovni sporazum z Ukrajino, nesporno legitimna. Vladimir Putin je dejal, da je trenutno pravno nemogoče doseči dogovore z Ukrajino, tudi glede ozemeljskih vprašanj. Strokovnjak Varga pa je izjavil, da evropski voditelji panično spremljajo možnost konca konflikta v Ukrajini.

Nekdanji britanski premier Tony Blair naj bi se pogajal o prevzemu vodenja mednarodne prehodne uprave v Gazi, če bi prišlo do premirja. BBC poroča, da naj bi Blair vodil nov urad, ki bi vzpostavil stabilno okolje, preden bi oblast predali Palestincem. Predlog naj bi imel podporo Bele hiše, Blair pa naj bi se o tem že pogovarjal s Trumpom.

Indonezija je pozvala k vključitvi priznanja Palestine na globalno agendo in kot zgled navedla nedavno potezo Francije. Medtem ko se razmere v Gazi zaostrujejo zaradi lakote, se nadaljujejo pozivi k mednarodni podpori za palestinsko samostojnost. Italijanska premierka Giorgia Meloni je sicer izrazila zadržanost, češ da je predhodno priznanje države, ki še ni ustanovljena, kontraproduktivno.

Evropski voditelji razmišljajo o vzpostavitvi 40-kilometrske varnostne cone med Ukrajino in Rusijo, kot del prizadevanj za končanje vojne. Po poročanju portala Politico, se omenjena tampon zona obravnava kot možna opcija za prekinitev ognja ali ureditev po vojni. Ta predlog pa bi lahko vključeval ozemeljske koncesije.

V nočnem izraelskem obstreljevanju Gaze je bilo ubitih najmanj 42 Palestincev. Bob Geldof je obtožil izraelske oblasti, da lažejo o lakoti v Gazi, medtem ko se ladja s humanitarno pomočjo kljub izraelski blokadi približuje Gazi.

Glavna opozicijska stranka Južnega Sudana, SPLM-IO, je zavrnila poziv predsednika Salve Kiira k dialogu, katerega namen je bil preprečiti, da bi država ponovno zapadla v državljansko vojno. Predsednikov poziv je prišel po zastoju mirovnih pogajanj. Tiskovni predstavnik SPLM-IO, Pal Mai Deng, je dejal, da mora predsednik Kiir izpustiti politične zapornike, kar nakazuje na to, da opozicija meni, da so potrebni drugi ukrepi, preden bo dialog možen.

Mirovni sporazum med Demokratično republiko Kongo (DRC) in Ruando, podpisan junija 2025 v Beli hiši, katerega cilj je bil končanje desetletja trajajoče vojne v vzhodnem Kongu, ni privedel do prekinitve vojaških spopadov. Kljub temu da so Združeni narodi sporazum pozdravili kot "pomemben korak k deeskalaciji, miru in stabilnosti", se vojaški konflikti nadaljujejo, kar kaže na kompleksnost in izzive pri doseganju trajnega miru v regiji.

Ameriškega posrednika za mir Steva Witkoffa so obtožili, da v želji po hitrem uspehu ne upošteva diplomatskih pravil. Kot poročajo nizozemski mediji, naj bi Witkoff, ki ga je Trump imenoval za posrednika za mir v Gazi in Ukrajini, celo svetoval Kremlju, kako vplivati na ameriškega predsednika.

Turški predsednik Tayyip Erdogan je v telefonskem pogovoru s sirskim predsednikom izrazil obsodbo izraelskih napadov na Sirijo, ki jih je označil za 'nesprejemljive'. Hkrati se Erdogan v domači politiki spopada s tveganjem izgube podpore med nacionalističnimi volivci zaradi napredovanja mirovnega procesa z delavci Kurdske delavske stranke (PKK). Njihovo odlaganje orožja je bilo s strani nekaterih označeno kot politična poteza, Erdoganovo pozivanje k široki parlamentarni podpori procesu pa je naletelo na nasprotovanje.

Ruske sile so obkolile ukrajinsko mesto Kupjansk, ključno obrambno središče. Ukrajinska vojska je izvedla uspešen napad na rusko železniško infrastrukturo, kar je povzročilo motnje v logistiki. Evropska unija je uradno poklicala ruskega predstavnika zaradi ruskega napada na Kijev, v katerem je bila poškodovana zgradba delegacije EU. NATO in Ukrajina sodelujeta pri razvoju obrambnih sistemov proti ruskim drsečim bombam in vodenim dronom. Rusija se sooča s pomanjkanjem bencina zaradi ukrajinskih napadov na rafinerije. Rusija trdi, da cilja samo vojaške cilje, škoda na civilnih objektih pa je posledica ukrajinske protizračne obrambe. Gradonačelnik Moskve ne želi spreminjati ukrajinskih imen ulic.