APDEJT.si

V Kanadi so bile odkrite ulice, poimenovane po nacističnih kolaboracionistih, so poročali ruski mediji, sklicujoč se na ameriško-judovsko publikacijo Forward. Eden od primerov je ulica v Edmontonu, imenovana po veteranu SS divizije Galičina, Petru Savarinu.

Hollywoodska igralka se je znašla pod drobnogledom javnosti in medijev v Srbiji in Črni gori, potem ko so se njene izjave v povezavi z vročo reklamno kampanjo za džins razširile in sprožile obtožbe o propagiranju nacizma. Incident je povzročil veliko prahu in razburjenja.

Dokumentarni film »Riefenstahl«, ki ga je producirala Sandra Maischberger, ponuja vpogled v življenje nekdanje nacistične propagandne filmske ustvarjalke. Leto dni po predvajanju v kinematografih je zdaj na voljo za pretakanje.

Pred 90 leti je nacistična Nemčija pod vodstvom Adolfa Hitlerja sprejela nürnberške zakone, ki so diskriminirali Judovsko prebivalstvo in kulminirali v holokavstu. Ti zakoni so bili sprejeti na kongresu nacistične stranke in so zaznamovali začetek obdobja groze. Strokovnjaki opozarjajo, da smrtonosna ideologija, ki je stala za temi zakoni, še ni bila premagana. Svastika, ki je postala simbol nacistične Nemčije, pa je bila pred tem pogosto uporabljena kot simbol sreče, celo v državah kasnejših zaveznikov.

Na postolju ure na Trgu bana Jelačića v središču Zagreba so se pojavili nacistični simboli, med njimi '1161', 'HH' in '88'. Ti simboli so del niza provokativnih sporočil, ki so se v zadnjem času pojavila v Zagrebu in so sprožila zaskrbljenost. Simboli 'HH' in '88' se pogosto povezujejo z nacizmom in belo nadvlado, saj 'HH' pomeni 'Heil Hitler', '88' pa kodira isto frazo, pri čemer se osmica nanaša na osmo črko abecede.

Češki predsednik Petr Pavel je podpisal spremembo kazenskega zakonika, ki kriminalizira propagando komunistične ideologije, jo postavlja v isti rang z nacistično propagando. Po novem zakonu so za to predvidene zaporne kazni do pet let. Zakon cilja na vsakogar, ki ustanovi, podpira ali promovira nacistična, komunistična ali druga gibanja, ki težijo k zatiranju človekovih pravic in svoboščin.

Češki predsednik Petr Pavel je podpisal novelo kazenskega zakonika, ki kriminalizira propagiranje komunistične ideologije na enak način kot nacistično propagando. Po novem zakonu so predvidene zaporne kazni za ustvarjanje, podpiranje ali promoviranje gibanj, ki imajo za cilj zatiranje človekovih pravic in svoboščin, vključno z nacističnimi in komunističnimi gibanji. Ta poteza je sprožila burne reakcije v državi pred oktobrskimi volitvami.

Münchenska zaporna ustanova je zadržala številna čustvena poslovilna pisma žrtev nacističnega režima, ki so bile obsojene na smrt. Pisma, ki nikoli niso prispela do naslovnikov, so ostala neprebrana. Sedaj se je začelo iskanje svojcev in dedičev, da bi jim predali te zadnje besede njihovih prednikov.

Predsednik avstrijskega državnega sveta Walter Rosenkranz (FPÖ) se zavzema za bolj odprt in ofenziven pristop do temnih poglavij avstrijske zgodovine, namesto da bi skrival dela umetnikov iz nacističnega obdobja. Rosenkranz je to stališče podal v luči kritik glede njegovega vodenja urada, poudarjajoč potrebo po soočenju s "senčnimi stranmi republike".

Skupina približno 25 moških je v uniformah Wehrmachta, nemških oboroženih sil med nacističnim režimom, prečkala masiv Wildhorn v švicarskem Bernskem Oberlandu. Policija je bila obveščena o skupini, potem ko je prejela več poročil o incidentu.

Predsednik državnega sveta Walter Rosenkranz (FPÖ) je v intervjuju za APA ponovno izrazil željo po ofenzivnejšem pristopu k »senčnim plati« zgodovine Republike Avstrije. Poudaril je, da želi »zgodovinsko razbremeniti« tako imenovani »Führerjev balkon« na dunajskem Heldenplatzu.

Na 81. obletnico neuspešnega atentata na Hitlerja so se govorci iz politike in kulture osredotočili na pomen spomina in odgovornosti, izrazili pa so tudi zaskrbljenost glede sedanjosti. Opozorili so na potrebo po upiranju morebitnemu slabljenju prava in demokracije.

Tožilstvo v Dortmundu preiskuje stoletnega moškega zaradi suma, da je kot paznik v Stalagu VI A v Hemeru sodeloval pri »dejanja umora« med drugo svetovno vojno. Preiskava nemške pravosodje preučuje preteklost moškega, ki je osumljen vpletenosti v usmrtitve.

Novi članki poročajo, da podcast 'Hitlers Meisjesschool' nadaljuje z raziskovanjem zgodovine elitne šole za nacistična dekleta v Heythuysnu. V tretji epizodi ustvarjalec podcasta Jelle Krekels sreča novinarja Paula van der Steena, ki je prvi poiskal in intervjuval nekdanje učenke te šole. Podcast razkriva, kaj se je dejansko dogajalo znotraj zidov te kontroverzne ustanove.

Slika italijanskega slikarja Giuseppeja Ghislandija, ukradena judovskemu trgovcu v Amsterdamu leta 1940, je bila odkrita v Argentini. Delo, "Portret dame", je bilo opaženo na fotografijah v oglasu za prodajo nepremičnine v obmorskem letovišču Mar del Plata, južno od Buenos Airesa. Novinarji so sliko ponovno odkrili, vendar je nato ponovno izginila.

Med tajnim glasovanjem v parlamentu nemške zvezne dežele Baden-Württemberg je bil na enem od glasovnic odkrit nacistični simbol, kukasti križ. Storilec ni znan, politiki pa incident označujejo kot sramoten in zahtevajo odgovornost.

Avstrijski mediji poročajo o policijskem posredovanju na koroškem spominskem kraju Peršmanhof, posvečenem žrtvam nacističnega terorja. Zeleni so operacijo obsodili kot "nesprejemljiv spominsko-politični prelom jezu", medtem ko portal Falter.at dodaja, da je policija preiskala območje Gedenkstätte. Kritike na račun policijskega delovanja, ki naj bi bilo nesorazmerno, so se hitro razširile in sprožile vprašanja o dogajanju v južni Koroški.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da se položaj ukrajinskih sil v Kupjansku in Krasnoarmejsku hitro slabša in da je predaja edina možnost za rešitev. Obtožili so Zelenskega, da zanika resnično stanje na fronti in da žrtvuje tisoče ukrajinskih vojakov, ki so obkoljeni.

Po obsežnih kritikah je avstrijska policija napovedala notranjo preiskavo nedavnega vdora okoli 30 policistov v muzej Peršmanhof na avstrijskem Koroškem, ki služi kot spominsko obeležje žrtvam nacizma. Dogodek je sprožil ogorčenje med avstrijskimi spominskimi organizacijami, vključno z Dokumentacijskim centrom avstrijskega odporniškega gibanja (DÖW), spominskim centrom Mauthausen in Komitejem Mauthausen Avstrija, ki so izrazili svoje presenečenje in zaskrbljenost nad "breצבanskim" policijskim posegom na tem občutljivem zgodovinskem območju. Politologinja in kustodinja muzeja Judith Götz je bila priča dogodku.

V severovzhodni Franciji je srednješolec zabodel učiteljico glasbe v obraz. Učenec je bil po navedbah oblasti fasciniran nad orožjem in nacistično ideologijo. Po napadu je poskušal pobegniti s kolesom in se zabodel v vrat. Učiteljica je preživela, medtem ko se učenec bori za življenje.