APDEJT.si

Znanstveniki z ameriške univerze Duke so razvili metodo, ki z uporabo umetne inteligence na podlagi ene same magnetne resonance omogoča napovedovanje hitrosti staranja možganov. Študija, objavljena v reviji Nature Aging, je analizirala 50.000 slikovnih pregledov in poudarja potencial te tehnologije za zgodnje odkrivanje demence. Medtem pa strokovnjaki iz Peruja poudarjajo, da je mogoče napredovanje Alzheimerjeve bolezni upočasniti z modificiranimi življenjskimi navadami. Nedavna študija kaže, da je mogoče tveganje za demenco zmanjšati za do 45 % z aktivnostmi, ki spodbujajo ključno beljakovino v možganih.

Nova raziskava Univerze v Cambridgeu je odkrila pet pomembnih obdobij v razvoju človeških možganov, ki so povezana s spremembami v nevronski povezanosti. S pomočjo analize možganskih slik skoraj 4.000 ljudi, starih od 0 do 90 let, so raziskovalci identificirali ključne točke preobrata pri 9, 32, 66 in 83 letih. Študija, objavljena v reviji Nature Communications, predstavlja prvi korak k razumevanju glavnih faz v 'ožičenju' možganov.

Nove raziskave z MRI skeniranjem razkrivajo, da je pandemija koronavirusa v povprečju postarala možgane za 5,5 mesecev, ne glede na okužbo, kar so ugotovili britanski znanstveniki. Sočasno je bila razvita tehnika DunedinPACNI, ki s pomočjo ene same MRI preiskave ocenjuje biološko hitrost staranja posameznika in napoveduje tveganje za demenco ter kronične bolezni. Ta nova metoda omogoča zgodnje odkrivanje znakov, še preden bi jih lahko zaznali zdravniki.

Razvoj možganov pri mladih ljudeh spodbuja impulzivno vedenje, kar je pomembno za odraščanje in osamosvojitev. Strokovnjaki poudarjajo, da je ta faza nujna, da mladi zapustijo varno cono doma in se soočijo z novimi izzivi, čeprav to pomeni večjo nagnjenost k tveganju.

Novi raziskavi sta pokazali, da je pandemija covida-19 vplivala na pospešeno staranje možganov, tudi pri tistih, ki z virusom niso bili okuženi. Strokovnjaki menijo, da je že sama izkušnja globalne krize, kot je pandemija, lahko pustila posledice na delovanju možganov.

Ekipa raziskovalcev z Inštituta za biomedicinske raziskave v Malagi (IBIMA) in Univerze v Malagi je odkrila, da hormon, ki je naravno prisoten v človeškem telesu, pomaga zaščititi nevrone pred poškodbami, ki jih povzroča Parkinsonova bolezen. Odkritje bi lahko vodilo do novih načinov zdravljenja in preprečevanja te nevrodegenerativne bolezni.

Na letošnjem srečanju Alzheimer's Association International Conference (AAIC) 2025 so predstavili nove obetavne podatke o zdravljenju Alzheimerjeve bolezni. AltPep Corporation je predstavil svoje predklinične rezultate za SOBIN-AD, novo peptidno zdravilo, ki naj bi povečevalo odstranjevanje toksičnih oligomerov amiloida beta (Aβ) in zaviralo nastajanje amiloidnih plakov. Študije na miših so pokazale izboljšanje kratkoročnega spomina in zmanjšanje obremenitve s plaki. Cumulus Neuroscience pa je predstavil podatke, ki podpirajo učinkovitost domačih merilnih točk v klinični študiji CNS-101. Te meritve naj bi bile bolj občutljive za napredovanje Alzheimerjeve bolezni v primerjavi z uveljavljenimi nevropsihiatričnimi lestvicami, kot je ADAS-Cog 13, kar bi lahko pomenilo pomemben korak k zgodnejšemu in natančnejšemu spremljanju bolezni.

Nova raziskava z Johns Hopkins Medicine je odkrila, da encim biliverdin reduktaza A (BVRA) igra neposredno zaščitno vlogo proti oksidativnemu stresu v nevronih, neodvisno od svoje vloge pri proizvodnji rumenega pigmenta bilirubina. Študija osvetljuje nepričakovano dvojno funkcijo BVRA pri zaščiti možganov.

Dunajski raziskovalci so identificirali nov možni pristop pri zdravljenju Parkinsonove bolezni. Pri tej neozdravljivi nevrodegenerativni bolezni, ki je prizadela tudi preminulega rock zvezdnika Ozzyja Osbournea, pospešujejo okvare pri odstranjevanju mitohondrijev v živčnih celicah izgubo nevronov. Parkinsonova bolezen povzroča predvsem odmrtje dopaminergičnih nevronov v možganskem središču.

Nova odkritja na področju nevroznanosti kažejo, da so možgani med spanjem, celo v globokem spancu, še vedno aktivni in sprejemajo dražljaje. Raziskave, ki so preučevale sadne mušice, so razkrile zanimive vzporednice med njihovo možgansko aktivnostjo med spanjem in aktivnostjo človeških možganov. Te ugotovitve bi lahko prispevale k boljšemu razumevanju ravnovesja med počitkom in odzivnostjo pri ljudeh.

Raziskave, ki so vključevale uporabo virtualne resničnosti, so pokazale, da že sam pogled na osebo, ki bi lahko bila kužna, sproži odziv v imunskem sistemu ljudi. Znanstveniki so spremljali možgansko aktivnost udeležencev med gledanjem avatarjev, ki so prikazovali znake okužbe, in ugotovili, da se je možganska aktivnost odzvala, kot da bi šlo za dejansko grožnjo bolezni. To nakazuje, da naša podzavest hitro zazna in reagira na znake potencialne kužnosti, kar bi lahko bil evolucijski mehanizem za samooobrambo.

Znanstveniki so izvedli obsežno genetsko študijo na uporabnikih 23andMe, ki je prinesla "kvantni skok" v razumevanju mucanja, pri čemer so odkrili povezave med okvarami v genih, ki vplivajo na možgansko delovanje in občutek za ritem. Hkrati so raziskovalci na področju kemije predstavili nov pristop k sestavljanju DNK nanostruktur, ki temelji na principih kondenzacije DNK in omogoča ustvarjanje različnih superstruktur, kot so obroči, snopi ali mreže, na način, ki je neodvisen od kodirnega zaporedja baz. Ta metoda ponuja novo perspektivo za strukturno nanotehnologijo.

Kitajska dohituje ZDA na področju možganske tehnologije, s čimer predstavlja konkurenco podjetjem, kot je Neuralink Elona Muska. V Pekingu je bila v javni bolnišnici 67-letni ženski z amiotrofično lateralno sklerozo (ALS) uspešno prikazana naprava, ki je omogočila, da so se njene misli, kot je želja »Želim jesti«, pojavile v kitajskih znakih na računalniku.

Ameriški raziskovalci so odkrili, da zaščita perinevronskih mrež pri miših z Alzheimerjevo boleznijo ohranja socialni spomin. To je inovativen in obetaven korak pri obravnavi te nevrodegenerativne bolezni, ki bi lahko kmalu prinesel zdravljenje.

Strokovnjaki so odkrili biološki vzrok za možgansko meglo, ki jo povzroča dolgotrajni COVID, stanje, kjer simptomi po okužbi trajajo mesece ali celo leta. Japonski raziskovalci so z naprednim PET slikanjem možganov ugotovili, da je povečana gostota receptorjev AMPA povezana s kognitivnimi motnjami in vnetjem. Odkritje potrjuje, da je možganska megla merljivo biološko stanje.

Študija, objavljena v Salvadorju, je razkrila, da lahko okužba s COVID-19 povzroči spremembe v spermi miši, kar lahko poveča anksioznost pri potomcih. Raziskovalci so ugotovili, da potomci kažejo vedenjske in možganske razvojne spremembe, kar nakazuje na dolgotrajne učinke bolezni na prihodnje generacije.

Nick Ray, paraliziran Američan in osmi preizkuševalec čipa Neuralink, je dosegel pomemben napredek pri upravljanju robotske roke s silo misli. Ray je v testu spretnosti dosegel rekord med preizkuševalci, saj lahko stiska in sprošča prste robotske roke zgolj z mislimi. Ta dosežek predstavlja velik korak v razvoju tehnologije možgansko-računalniškega vmesnika.

Nova študija je razkrila, da Alzheimerjeva bolezen razgrajuje živce in krvne žile v maščobnem tkivu po vsem telesu, kar bi lahko pojasnilo njene učinke, ki presegajo zgolj duševne motnje. Raziskovalci poudarjajo, da potrebujejo boljši dostop do človeškega možganskega tkiva, da bi razumeli razvoj demence, Alzheimerjeve bolezni, epilepsije, avtizma in multiple skleroze. Novo raziskovanje kaže, da Alzheimerjeva bolezen potencialno moti telesni sistem za upravljanje z energijo.

Nanotelesa, majhne beljakovine, pridobljene iz kamel, lam in alpak, bi lahko bile uporabne pri zdravljenju možganskih bolezni, kot sta shizofrenija in Alzheimerjeva bolezen. Raziskovalci upajo, da bodo s pomočjo teh proteinov revolucionirali zdravljenje tovrstnih bolezni.

Raziskovalci z Inštituta za psihiatrijo, psihologijo in nevroznanost King's College v Londonu so ugotovili, da ima opazovanje umetniških del v galerijah pozitiven vpliv na duševno in telesno zdravje posameznika. Obisk muzeja lahko pomaga pri obvladovanju stresa in zmanjšuje vnetja v telesu.