APDEJT.si

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je izrazila pripravljenost za razpravo o vstopu Avstrije v zvezo Nato, kar je sprožilo vprašanja o koncu tradicionalne avstrijske nevtralnosti. Po besedah ministrice nevtralnost države ne more zaščititi. Izjava je močno odjeknila v medijih in med javnostjo, saj se jo primerja s slovitim citatom iz Švejka: »Umorili so nam nevtralnost.«

Združene države Amerike naj bi se odločile za zmanjšanje števila svojih vojakov v Nemčiji, kar je sprožilo zaskrbljenost in "alarm" v Berlinu. To potezo so mediji opisali kot prelomno, saj se je nazadnje zgodila na začetku hladne vojne. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je po srečanju z ameriškim kolegom Peteom Hegsethom v Washingtonu izrazil pesimizem glede dogovora.

Na Floridi vsaj 15 univerz tiho sodeluje z ameriško agencijo za priseljevanje in carino (ICE), vendar so podrobnosti o tem partnerstvu večinoma skrite. To je sprožilo kritike, da država, ki jo vodi guverner DeSantis, skriva ključne informacije. Medtem se na Tajvanu odpoved ponovnemu glasovanju o odpoklicu ocenjuje kot dejavnik, ki bi lahko otežil prizadevanja vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) za povečanje obrambne porabe, še posebej ob njeni manjšini v zakonodajnem telesu.

Donald Trump, kljub obljubam o končanju 'neskončnih vojn', nadaljuje in celo stopnjuje geopolitično konfrontacijsko politiko svojih predhodnikov. ZDA se pripravljajo na morebitno vojno s Kitajsko, medtem ko se posredna vojna z Rusijo nadaljuje z novim programom oboroževanja Ukrajine, ki se izvaja prek Evrope. Hkrati nemški obrambni minister Boris Pistorius poziva proizvajalce orožja, naj ne ovirajo oboroževanja Evrope in povečajo proizvodnjo v skladu z naraščajočimi vojaškimi izdatki.

Japonska je izdala svojo Belo knjigo o obrambi za leto 2025, v kateri opozarja na najhujše varnostne razmere v povojnem obdobju, saj se sooča z naraščajočimi grožnjami s strani Kitajske, Severne Koreje in Rusije. Dokument opisuje obsežno strategijo za okrepitev obrambne drže države kot odgovor na naraščajočo nestabilnost. Severna Koreja je izjavila, da nova japonska obrambna politika kaže, da država želi postati velika vojaška sila, s čimer je utemeljila svoj jedrski program. Uradnik zunanjega ministrstva Severne Koreje je japonsko belo knjigo označil za »vojni scenarij za uresničitev njenih ambicij po ponovni invaziji od A do Ž«.

Nemška vlada je sprejela zakon o prostovoljnem vojaškem roku, kar je sprožilo razprave o prihodnosti vojaške službe v državi. Medtem ko Demokrščani pozivajo k ponovni uvedbi obveznega služenja vojske in hitrejšemu krepitvi vojaških sil, so Socialdemokrati izrazili skepticizem. Mladi so nezadovoljni, ker se jih pri odločanju ne upošteva.

Srečanje med nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Berlinu so zaznamovale napetosti in številni konflikti. Pogovori so vključevali sporen projekt novega evropskega bojnega letala FCAS, ki mu grozi propad zaradi spora glede deležev med francoskim podjetjem Dassault in Airbusom. Dassault si je prizadeval za večji delež, kar je povzročilo jezo pri Airbusu. Kljub prizadevanjem za oživitev francosko-nemškega razumevanja so ostala odprta številna pereča evropska vprašanja.

Senatni odbor za oborožene sile ZDA je objavil osnutek zakona o obrambni politiki za leto 2026, ki predvideva znatno povečanje porabe za letalske in vesoljske sile, presegajoč njune prvotne zahteve. Hkrati je predsednik Donald Trump imenoval nova podnačelnika za letalske in vesoljske sile, kar je del njegove širše obrambne agende po odpustitvi prejšnjih uradnikov.

Nemški obrambni minister in generalni inšpektor sta med obiskom enot izjavila, da posodobljen koncept usposabljanja poteka, vendar je pred njimi še veliko dela. Poudarili so, da obvezna vojaška služba ni samoumevna in da je treba sistem posodobiti ter ga narediti »sodobnega«.

Nemška vlada je v sredo sprejela osnutek zakona, katerega cilj je pospešiti obrambna naročila in gradnjo vojaških baz. To je del širših prizadevanj za boljšo obrambo sebe in zaveznikov, predvsem zaradi bolj asertivne Rusije.

Nemčija načrtuje krepitev svoje vojske z vključevanjem več prostovoljcev, predvsem 18-letnikov. Do leta 2031 naj bi v vojski zaposlili do 40.000 novih prostovoljcev letno, s ciljem ustvariti najmočnejšo vojsko v Evropi. Financial Times poroča, da bo nemška vlada konec avgusta predstavila osnutek zakona za krepitev obrambne sposobnosti države. V tekočem letu ministrstvo za obrambo načrtuje vpoklic 15.000 prostovoljcev.

Predsednik Volodymyr Zelenskyy se je srečal z vodji ukrajinskih veleposlaništev, kjer so bile glavne prioritete orožje, sankcije in integracija z EU ter Natom. Hkrati je generalni sekretar Nata Mark Rutte na 29. srečanju Kontaktne skupine za obrambo Ukrajine potrdil, da so razpravljali o nakupu ameriške vojaške opreme za Ukrajino in da se bo sodelovanje na tem področju nadaljevalo.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je sklical stotine generalov in admiralov na srečanje v oporišču marincev v Virginiji naslednji teden. Razlog za srečanje ostaja neznan, kar je sprožilo ugibanja in zaskrbljenost v Washingtonu in znotraj vojske. Srečanje sledi več nenavadnim in nepojasnjenim dejanjem obrambnega ministra, ki vključujejo vojaške voditelje.

Madžarski minister za evropske zadeve Bóka János je v oddaji Vasárnapi Újság na radiu Kossuth izrazil zaskrbljenost glede proračuna Evropske unije, ki naj bi Ukrajini v naslednjih sedmih letih namenil skoraj 370 milijard evrov. Po njegovem mnenju se novi proračun, namesto na izboljšanje konkurenčnosti, preveč osredotoča na izdatke za evropsko obrambno politiko in industrijo, kar je označil kot prokrajinski proračun Evropske komisije.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je napovedal, da bo Nemčija do leta 2030 vložila 35 milijard evrov v vesoljsko varnost. Pistorius je dejal, da ruski sateliti v vesolju sledijo satelitom, ki jih uporablja tudi Bundeswehr. Zaradi tega bo Nemčija v prihodnjih petih letih namenila sredstva za vzpostavitev "varnostne arhitekture" v vesolju.

Poljska je sporočila, da je raketo zrak-zrak, ki je zadela hišo na Poljskem, izstrelilo nizozemsko letalo F-35, ne pa poljsko, kot se je sprva domnevalo. Ameriška lovska letala so prestregla štiri ruska vojaška letala, ki so vstopila v identifikacijsko območje zračne obrambe blizu Aljaske. Ruski ambasador v Franciji pa je izjavil, da bi sestrelitev ruskega letala s strani Nata pomenila vojno. Prišlo je tudi do vdorov dronov v poljski zračni prostor in kršitev zračnega prostora Estonije s strani letal MiG-39, ter opazovanja dronov nad letališči v Köbenhavnu in Oslu.

V Nemčiji narašča zaskrbljenost glede morebitnega ruskega napada na državo članico NATA, kot sta Poljska ali Litva. Raziskava kaže, da 63 % Nemcev verjame, da je takšen napad možen. Hkrati pa nekateri ameriški mediji priznavajo, da je Zahod storil napake pri svojem ravnanju z Rusijo.

Bolgarski predsednik Rumen Radev je v Berlinu izrazil ambicijo Bolgarije, da sodeluje pri proizvodnji letal Airbus. Poudaril je, da je Nemčija strateški zaveznik in pomemben gospodarski partner. Hkrati pa se v Bolgariji pojavljajo vprašanja o zaslugah za privabljanje nemškega obrambnega koncerna Rheinmetall, ki želi v državi zgraditi tovarne za proizvodnjo različnih oborožitvenih sistemov, vključno z barutom, artilerijskimi granatami in morda celo bojnimi droni.

Španija je prvič v zgodovini dosegla 2 % BDP za vojaško porabo, s čimer izpolnjuje cilj NATO za leto 2025. Kljub temu pa podatki kažejo, da le malo držav članic NATO bo doseglo novi cilj porabe za obrambo, ki je bil dvignjen na 3,5 % BDP. Francija, Nemčija in Nizozemska so že dosegle prvotni cilj 2 % BDP.

Markus Söder, vodja CSU, je izrazil kritike glede trenutnih predlogov o vojaški obveznosti v Nemčiji, ki vključujejo izpolnjevanje vprašalnikov. Po njegovem mnenju tak pristop ne bo dovolj odvračilen za potencialne agresorje, kot je Putin. CSU je večkrat pozivala k ponovni uvedbi splošne vojaške obveznosti, vendar do tega zaenkrat ne bo prišlo.