APDEJT.si

Nemčija je povečala finančno podporo filmski industriji in serijam, pri čemer so se sredstva za promocijo filmov od prihodnjega leta občutno povečala. Kulturni minister Weimer si prizadeva za produkcijo več blockbusterjev in uspešnih serij »made in Germany« in obljublja nov investicijski zakon. Od leta 2026 naj bi bilo za produkcije v Nemčiji na voljo 310 milijonov evrov, kar predstavlja skoraj podvojitev sredstev.

Nemčija načrtuje povečanje obrambnih izdatkov za kar 162 milijard evrov, kar vključuje nakup 20 lovcev Eurofighter, 3.000 oklepnih vozil Boxer in 3.500 oklepnih transporterjev Patria. Ta odločitev je bila sprejeta po tem, ko je Turčija prav tako izrazila interes za nakup letal Eurofighter, s čimer želi Nemčija modernizirati svojo vojsko in pridobiti nove sisteme oborožitve.

Nemčija namerava do leta 2029 podvojiti svoj obrambni proračun na 162 milijard evrov, vključno z 9 milijardami evrov za pomoč Kijevu, poroča Bloomberg. Junija je vlada že odobrila osnutek proračuna, ki predvideva vojaške izdatke v višini 152,8 milijarde evrov v letu 2029.

Nemška vlada je napovedala zvišanje proračuna za obrambo za 32,5 % do leta 2026, s čimer se bo ta povzpel z 62,43 milijarde evrov na 82,7 milijarde evrov. Poleg tega bo na voljo še 25,5 milijarde evrov iz posebnega sklada za oborožene sile, kar skupaj znaša 108 milijard evrov. Ta poteza kaže na znatno povečanje nemških izdatkov za obrambo v prihodnjih letih.

Finska je izrazila zanimanje za pridobitev posojila iz skupnega dolžniškega instrumenta Evropske unije, namenjenega kritju obrambnih izdatkov. Končne odločitve naj bi bile sprejete do konca novembra. Novico so potrdili viri tako za hs.fi kot za yle.fi, kar kaže na precejšnjo usklajenost poročanja.

Bundeswehr v Porenju-Pfalškem se je skozi čas močno spremenila, saj so številne nekdanje vojaške objekte preuredili v stanovanja ali poslovne prostore. Sedaj se Nemčija sooča s prelomnico, ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka in povečanjem izdatkov za obrambo, kar odpira vprašanje prihodnjih posledic in vpliva na zvezno deželo.

Na nedavnem vrhu Nata v Haagu, ki je potekal 24. in 25. junija, so voditelji zavezništva razglasili zgodovinsko odločitev o povečanju vojaških izdatkov vseh članic na 5 % BDP v naslednjem desetletju. Kljub tej javni izjavi o enotnosti pa je v ozadju prisotno globoko nelagodje. Slovenija je izkazala nepričakovano dejanje upora, ko je sprožila referendumsko vprašanje o tej odločitvi, kar je predstavljalo prvo razpoko v trdnjavi Nata.

Evropske države naj ne bi izpolnile obljub glede obrambnih izdatkov, danih nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, poroča The Wall Street Journal. Čeprav se je Trump pohvalil, da je prisilil Evropejce k podvojitvi izdatkov, naj bi ti le obljubili povečanje v desetih letih. Hkrati britanski novinar Hamish de Bretton-Gordon v Telegraphu navaja, da evropske države po Trumpovih izjavah začenjajo ignorirati dogajanje v Ukrajini, kar bi lahko spremenilo potek konflikta.

Ukrajinska obveščevalna služba (GUR) je razkrila, da Rusija načrtuje porabo približno 1,1 bilijona dolarjev za preorožitev do leta 2036, kar bi predstavljalo največji program oboroževanja po razpadu ZSSR. Vzporedno s tem Rusija pospešuje projekt 'suverenega interneta', saj so prekinitve dostopa do interneta postale sistemske in prizadevajo tako mobilne povezave kot tudi vladna in bančna omrežja. Analitiki menijo, da ruske oblasti s tem povečujejo nadzor nad informacijskim prostorom.

Članki obravnavajo več različnih tem. Ena izmed njih je skrb nekaterih bogatašev, ki naj bi se pripravljali na morebitni apokaliptični scenarij z begom v vesolje. Novinarka Naomi Klein kritizira desničarske voditelje, kot je Donald Trump, zaradi spreminjanja njihovih držav v "vojaške države-trdnjave", čeprav avtor enega izmed člankov s tem ni povsem soglašal, češ da Trump v ameriško politiko ni prinesel nič novega. Drugi del člankov se osredotoča na vojaške izdatke držav Nata in izjave ameriškega novinarja Tuckerja Carlsona, ki je v intervjuju za Bild zanikal, da bi Rusija načrtovala napad na države Nata, in evropsko prepričanje v to označil za smešno. Guardian poroča, da Trumpov "ultimat" naj bi le pospešil rusko ofenzivo, pri čemer so vojaški cilji ruskega voditelja pretehtali nad upanji na izboljšanje odnosov z ZDA. Na koncu pa eden izmed člankov omenja podporo Donalda Trumpa azerbajdžanskemu predsedniku Ilhamu Alijevu, pri čemer naj bi delitev Alijevovega nastopa na socialnem omrežju "Truth" pomenila visoko oceno njegove politike s strani Trumpa.

Ruske sile so prodrle v strateško pomembno mesto Pokrovsk v Donecki regiji, ki velja za eno najpomembnejših točk vzhodne fronte. Ukrajinski vojak je potrdil vstop ruskih čet. Poleg tega so se pojavile informacije, da naj bi bili otroci vpleteni v načrtovanje in razvoj ruskih vojaških dronov.

Po poročilih več virov se rast obrambnih izdatkov znotraj Nata upočasnjuje, čeprav ameriški predsednik Donald Trump poziva zaveznice k znatnemu povečanju teh izdatkov. Prejšnja obdobja so zaznamovale impresivne stopnje rasti, vendar najnovejše številke ne kažejo več takega trenda.

Po podatkih Nata naj bi le tri države leta 2025 dosegle nov cilj izdatkov za obrambo, ki znaša 3,5 % BDP. Kljub temu naj bi do konca leta 2025 vseh 32 članic zavezništva doseglo prvotni cilj 2 % BDP za obrambo. Francija, Nemčija in Nizozemska so ta cilj dosegle že leta 2024. Španska vlada je sporočila, da je Španija prvič v zgodovini dosegla 2 % BDP za obrambo, kar je bil cilj Nata, sprejet pred 11 leti. Nato naj bi zdaj želel povečati izdatke na 5 % BDP.

NATO je potrdil, da bodo vse države članice letos dosegle cilj 2 % BDP za obrambo. Junija so voditelji zveze NATO sprejeli novo zavezo o povečanju izdatkov za organizacijo na 5 % BDP v naslednjem desetletju. Španija bo cilj 2% dosegla leta 2025.

Španija je prvič v zgodovini dosegla 2 % BDP za vojaško porabo, s čimer izpolnjuje cilj NATO za leto 2025. Kljub temu pa podatki kažejo, da le malo držav članic NATO bo doseglo novi cilj porabe za obrambo, ki je bil dvignjen na 3,5 % BDP. Francija, Nemčija in Nizozemska so že dosegle prvotni cilj 2 % BDP.

Španija je prvič v zgodovini dosegla cilj NATO, da za obrambo nameni 2 % svojega BDP, kar je cilj, dogovorjen leta 2014. Kljub temu Španija še vedno zaostaja za drugimi članicami pri naložbah v obrambo, čeprav porabi več od povprečja za orožje. Medtem pa NATO ugotavlja, da bo le malo držav doseglo novi cilj izdatkov za obrambo, ki znaša 3,5 % BDP do leta 2025, kljub splošnemu pritisku na povečanje vojaških izdatkov zaradi geopolitičnih napetosti.

Nato je napovedal, da bodo vse članice letos dosegle cilj porabe za obrambo v višini 2 % BDP. Kljub temu le tri države izpolnjujejo novejši in ambicioznejši cilj 3,5-odstotne porabe. Portugalska bo letos za obrambo namenila 5,9 milijarde evrov in bo tako dosegla cilj Nata.

Vse države članice zveze Nato naj bi letos dosegle cilj, da za obrambo namenijo 2 % svojega bruto domačega proizvoda (BDP). Zveza Nato pričakuje, da bodo vojaški izdatki v letu 2025 presegli 1.500 milijard ameriških dolarjev. Ta potrditev prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti in poudarja zavezanost članic krepitvi obrambnih zmogljivosti.

Preiskava ProPublica razkriva, kako je nekdanje podjetje predsednika odbora za obrambno ministrstvo, ki je bilo kaznovano zaradi zaposlovanja nedokumentiranih delavcev, zdaj posluje z migrantskim taboriščem. Hkrati Senatni odbor za oborožene sile zahteva revizijo zmanjšanja sredstev za neodvisne testne urade Pentagona s strani obrambnega ministra, kar kaže na morebitne nepravilnosti in pomanjkanje nadzora v obrambnem sektorju.

Članek z nzz.ch poudarja, da je skrajni čas, da ZDA opustijo koncept mirovne dividende, saj vojaški izdatki ne dosegajo več geopolitičnih izzivov, kljub zunanji močni drži administracije predsednika Trumpa. Medtem članek z euractiv.it poroča o Trumpovem podpisu zakona "Genius Act", ki naj bi urejal področje stablecoinov v ZDA, kar predstavlja prvi korak v regulaciji tega sektorja kriptovalut.