APDEJT.si

Mednarodni pritiski na Izrael, da preneha z vojaškimi operacijami v Gazi in omogoči dostop humanitarni pomoči, se stopnjujejo. Izrael naj bi Hamasu postavil pogoj: če ne bo sprejel dogovora, bo Izrael priključil dele Gaze, čemur pa ZDA nasprotujejo. Italijanska premierka Meloni je v pogovoru z izraelskim premierjem Netanjahujem označila razmere v Gazi za 'neupravičene' in pozvala k prekinitvi sovražnosti. Podpredsednica Evropske komisije Ribera je lakoto v Gazi primerjala z Auschwitzom, medtem ko bo Združeno kraljestvo septembra priznalo državo Palestino. Donald Trump je izrazil dvom o izraelski pripovedi glede lakote v Gazi, ciprski mediji pa so za stradanje obtožili izključno izraelsko vlado. Netanyahu je na kritike glede priznanja Palestine odgovoril, da takšno dejanje 'nagradi Hamas in kaznuje žrtve'.

Egiptovska vojaška letala so že drugi dan zapored nad Gazo izvedla spuščanje humanitarne pomoči, saj se stopnjujejo strahovi pred bližajočo se humanitarno katastrofo zaradi lakote. Letala so pomoč v torek usmerila v osrednjo Gazo, s poudarkom na mestu Deir al-Balah, kjer se je zbralo več kot 150.000 ljudi. Mednarodna kritika se krepi zaradi poglabljanja lakote. Maroški kralj Mohamed VI., predsednik jeruzalemskega odbora, je izdal navodila za nujno humanitarno in medicinsko pomoč palestinskemu ljudstvu, zlasti prebivalcem Gaze. Medtem posebna poročevalka ZN za mučenje, Alice Jill Edwards, izraža globoko zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila smrti, povezanih z lakoto med Palestinci v Gazi, in poziva vse strani k spoštovanju humanitarnih odgovornosti v skladu z mednarodnim pravom.

Kanadski premier Mark Carney je napovedal, da bo Kanada uradno priznala Palestino na Generalni skupščini ZN septembra. Malta je prav tako napovedala, da bo septembra priznala Palestino, s čimer se pridružuje Franciji in Združenemu kraljestvu.

Po skoraj 22 mesecih vojne v Gazi so se povečala opozorila o lakoti, medtem ko število žrtev narašča in ni znakov bližnjega preboja v pogajanjih o premirju. Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da je število mrtvih preseglo 60.000, hkrati pa potekajo prizadevanja za povečanje dostave pomoči. Poleg tega je lokalni medij Haaretz poročal, da je od začetka vojne oktobra 2023 skoraj 50 izraelskih vojakov umrlo zaradi samomora, od tega 17 letos.

Kanada je pojasnila, da bo Palestino kot državo priznala septembra zaradi trpljenja palestinskih državljanov. Kanadski premier je poudaril tudi neposredno sodelovanje z državami, kot je Jordanija, za zagotavljanje podpore palestinskemu prebivalstvu. Medtem se je mednarodna konferenca Generalne skupščine ZN zaključila s poudarkom na rešitvi dveh držav.

Več mednarodnih medijev poroča o naraščajočih pritiskih na Izrael glede priznanja Palestine in prekinitve vojaških operacij v Gazi. Treinta izraelskih osebnosti je pozvalo mednarodno skupnost k uvedbi drastičnih sankcij proti svoji državi, dokler ta ne ustavi brutalne kampanje in ne implementira trajnega premirja. Istočasno je bil v Zahodnem bregu ubit palestinski aktivist. Vodja britanskih laburistov, Keir Starmer, je napovedal priznanje Palestine, če Izrael ne bo prekinil "pokola v Gazi", kar je izraelski premier Benjamin Netanyahu označil za nagrajevanje Hamasa in kaznovanje žrtev. Ameriški veleposlanik v Izraelu, Mike Huckabee, je dejal, da bi priznanje Palestine s strani Francije Hamasu omogočilo razglasitev zmage, kar je primerjal z "dajanjem zmage nacistom po drugi svetovni vojni". V ozadju naraščajočih napetosti in mednarodne izolacije Izraela, ta razmišlja o priključitvi Gaze, medtem ko Houthiji nadaljujejo z raketnimi napadi proti Izraelu. Pojavljajo se tudi poročila o domnevnem dogovoru o "popolnem premirju" med Izraelom in Iranom, ki pa so v luči nadaljnjih napadov nejasna.

Po poročanju azerbajdžanskih medijev naj bi francoski predsednik Emmanuel Macron izkoriščal vprašanje priznanja Palestine za krepitev francoskega vodstva v Evropski uniji, ne pa zaradi resnične podpore Palestincem. Hkrati naj bi francoski parlament, po mnenju azerbajdžanskih medijev, živel v preteklosti in sanjaril o izvajanju pritiska na Baku, medtem ko se svet sooča z globalnimi spremembami.

Nemčija je skupaj z drugimi državami članicami EU blokirala predlog Komisije za prekinitev dela sredstev programa Obzorje, namenjenih Izraelu. Medtem so se arabske države na konferenci ZN strinjale s pozivom k razorožitvi Hamasa in končanju njegove vladavine v Gazi, kar so označile za zgodovinski in precedenčni korak k rešitvi dveh držav.

Kanada je napovedala, da bo septembra na Generalni skupščini Združenih narodov uradno priznala Palestino, pod pogojem, da Palestinska uprava izvede reforme, vključno z volitvami leta 2026, na katerih Hamas ne bo smel sodelovati. Premier Mark Carney je poudaril, da je ta poteza namenjena ohranjanju rešitve dveh držav. Izrael je odločitev označil za nesprejemljivo, medtem ko je Mahmud Abbas potezo pozdravil kot zgodovinsko. Donald Trump je Kanadi zagrozil, da bo priznanje Palestine otežilo dosego trgovinskega sporazuma med državama. Posebni odposlanec ZDA, Steve Witkoff, bo obiskal Izrael, kjer se bo pogovarjal o izpustitvi talcev in povečanju pomoči Gazi.

Jemenske oborožene sile so v podporo Palestincem in kot odgovor na genocidne zločine proti Gazi izvedle tri vojaške operacije z droni, ki so ciljale tri izraelske lokacije. Tarče so bile Tel Aviv, Aškelon in Negev, medtem ko je ena operacija z dvema dronom zadela kritično tarčo na območju Jafe.

Mednarodna UN-konferenca o rešitvi dveh držav za Bližnji vzhod se je zaključila s pozivom 15 zahodnih držav k prekinitvi ognja in priznanju palestinske države. Francija izraža upanje za mir, medtem ko nekatere arabske države prvič obsojajo Hamas. Pritisk za priznanje palestinske države se stopnjuje skoraj 22 mesecev po začetku vojne v Gazi.

Mestna hiša v Lizboni je danes z večino glasov, proti pa sta bila PSD/CDS-PP, ostro obsodila "genocid nad palestinskim ljudstvom", ki ga izvaja Izrael. Mestni svetniki so pozvali k priznanju palestinske države in spoštovanju pravice do vrnitve beguncev. Vsebina glasovanja je bila objavljena na portalu noticiasaominuto.com, poroča pa tudi cmjornal.pt.

Generalni sekretar ZN António Guterres je izjavil, da se v Gazi odvija humanitarna katastrofa epskih razsežnosti in da je Gaza na robu lakote. Poudarjeno je bilo, da zračni mostovi in kratka humanitarna prekinitev ognja ne bodo dovolj za konec lakote, ampak se mora vojna končati in Izrael mora pokazati svojo organizacijsko sposobnost.

Britanski premier Keir Starmer je napovedal, da bo Združeno kraljestvo septembra na Generalni skupščini ZN priznalo palestinsko državo, razen če Izrael do takrat ne bo sprejel "bistvenih korakov za konec grozljivega položaja v Gazi", vključno s prekinitvijo ognja. Medtem so se pojavili navedbe, da Izrael, po poročanju medijev, načrtuje aneksijo Gaze, pri čemer naj bi premier Netanjahu razvil načrt za priključitev območja Gaze.

V oblegani Gazi je zaradi stradanja in podhranjenosti umrlo že 154 Palestincev. Ministrstvo za zdravje na območju je sporočilo, da je samo v sredo zaradi lakote in podhranjenosti umrlo sedem ljudi.

Mednarodna konferenca ZN na visoki ravni o mirni rešitvi vprašanja Palestine in uresničevanju rešitve dveh držav se je zaključila z izdajo Newyorške deklaracije. Ta deklaracija, kot poročajo Gulf Times in MENAFN, ponovno potrjuje močno podporo rešitvi dveh držav, kar je ključno za dosego trajnega miru med Izraelom in Palestino.

Ugleden palestinski aktivist Awdah Hathaleen, ki je sodeloval pri oskarjevskem dokumentarnem filmu 'No Other Land', je umrl v ponedeljek med napadom izraelskih naseljencev na okupiranem Zahodnem bregu. Hathaleen, poznan tudi kot Odeh Hathalin, je bil ustreljen, potrjujejo novinarji in lokalni uradniki. Dokumentarec 'No Other Land' je prejel nagrado za najboljši dokumentarni film.

Združeno kraljestvo je napovedalo, da bo morda septembra priznalo državo Palestino, če Izrael ne bo sprejel ključnih korakov za končanje kriznih razmer v Gazi, dosegel premirje in trajen mir. To izjavo je podal britanski premier Keir Starmer, ki je poudaril, da bo priznanje odvisno od ukrepov izraelske vlade.

Palestinski aktivist in novinar Auda Muhammad Hasalín, ki je pomagal pri snemanju oskarjevega dokumentarca 'No Other Land', je bil ubit v napadu izraelskih naseljencev na Zahodnem bregu. Izraelska policija je aretirala osumljenca. Medtem je ministrstvo za zdravje v Gazi sporočilo, da je od začetka izraelske ofenzive v Gazi umrlo 60.000 ljudi, večinoma civilistov.

Glavni opazovalec za prehransko varnost na svetu je danes opozoril, da se v oblegani in uničeni Gazi, ki je že 21 mesecev tarča izraelske vojne, odvija "najhujši scenarij lakote". Poročilo "Integrirana klasifikacija prehranske varnosti" (IPC), ki so ga pripravili Združeni narodi in je bilo objavljeno v torek, poudarja, da je humanitarna kriza v Gazi dosegla "izjemno zaskrbljujočo in smrtonosno prelomnico". Izraelska kampanja in obleganje sta povzročila uničenje in izčrpanost palestinskega območja, kjer se lakota in smrt širita z grozljivo hitrostjo.