APDEJT.si

Nemčija je skupaj z drugimi državami članicami EU blokirala predlog Komisije za prekinitev dela sredstev programa Obzorje, namenjenih Izraelu. Medtem so se arabske države na konferenci ZN strinjale s pozivom k razorožitvi Hamasa in končanju njegove vladavine v Gazi, kar so označile za zgodovinski in precedenčni korak k rešitvi dveh držav.

Nemčija in več drugih držav članic Evropske unije so, kot so poročali diplomati, odlašale s predlogom za uvedbo sankcij proti Izraelu zaradi njegove vloge pri poslabšanju humanitarne situacije v Gazi. Prej je bilo znano le, da Nemčija in Italija ovirata proces, zdaj pa je poudarek na Nemčiji in omenjenih "nekaj drugih članicah" EU.

Poljski in madžarski mediji ostro kritizirajo dogovor med Evropsko unijo in ZDA, ki naj bi ga 27. julija potrdila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. Dogovor vključuje 15-odstotno carinsko tarifo na izvoz blaga iz EU v ZDA, poleg tega pa naj bi se EU zavezala k plačilu 750 milijard evrov v treh letih. Mediji menijo, da je to sramotna podreditev Evrope ameriškemu diktatu, ki oslablja celino in jo potiska v vazalni položaj.

Avstrijska poslanka v Evropskem parlamentu Eva Ernst-Disoski (Zeleni) in drugi zeleni poslanci podpirajo uvedbo sankcij EU proti Izraelu. Menijo, da so kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava v Gazi nesprejemljive in bi morale imeti posledice. Po drugi strani pa je Evropska komisija izključila Izrael iz programa financiranja za inovativna tehnološka podjetja in start-upe. Kritiki trdijo, da te sankcije 'prizadevajo napačne', saj so v nasprotju s ciljem spodbujanja inovacij in sodelovanja v regiji. Ti ukrepi so del širših prizadevanj EU, da prisili Izrael k spoštovanju mednarodnega prava, kar pa povzroča razkol in polemike znotraj same EU.

Dogovor med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo o 15-odstotnih carinah je sprožil zaskrbljenost Evropske konfederacije sindikatov (CES), ki Evropsko komisijo poziva k sprejetju ukrepov za zaščito delavcev in dohodkov. CES dogovor označuje kot močno neuravnoteženega. Omenjeni sporazum hkrati povzroča razkol med državami članicami EU in je razjezil levico. Medtem ko se španski premier Sánchez brani pred napadi stranke Podemos, v Franciji govorijo o "podreditvi", v Nemčiji pa se bojijo gospodarskega vpliva. Madžarski premier Orbán dogovor pozdravlja, medtem ko predsednica Evropske komisije von der Leyen ostaja v središču pozornosti.

Članki na spletnih straneh tkp.at in transition-news.org se sprašujejo, kdo dejansko določa politiko Evropske unije – Bruselj ali Berlin. Poudarjajo, da so nedavna dejanja Evropske komisije, kot so domnevna kapitualcija Ursule von der Leyen pred Donaldom Trumpom, težave z odnosi s Kitajsko, ki jih povzročata von der Leyen in Kallas, ter spodbujanje deindustrializacije z Green Dealom, povzročila precejšnje vznemirjenje in spodbujajo nacionalistične težnje.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ostro kritiziral začetni trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, češ da se Evropa ne obnaša dovolj kot svetovna sila. Macron meni, da Evropska unija ni izkoristila moči svojega enotnega trga in ni uspela dovolj prestrašiti ZDA, da bi dosegla ugodnejši dogovor. Pariška vlada je potrdila Macronovo nezadovoljstvo, sam pa bo o sporazumu osebno odločal.

Države članice Evropske unije niso uspele zbrati zadostne podpore za izključitev Izraela iz raziskovalnega sklada Horizon Europe. Evropska komisija je sicer predlagala delno prekinitev sodelovanja Izraela v programu, kar bi prizadelo startupe in inovativna mala podjetja, ne pa neposredno univerz.

Libijski novinar Ali Albadwi je kritiziral politiko Evropske unije do Libije. Poudaril je, da mora Evropa glede Libije sprejeti celovit, pošten in proaktiven pristop, ki bo presegel zgolj "blokiranje migrantov na morju". Namesto tega naj bi Evropa Libijo podprla.

Slovenija je Bezalela Smotricha, izraelskega finančnega ministra, in Itamarja Ben Gvirja, ministra za nacionalno varnost, razglasila za nezaželeni osebi (personae non gratae) in jima uvedla sankcije. Odločitev je bila sprejeta zaradi njunih domnevno genocidnih izjav, ki naj bi spodbujale ekstremno nasilje, s čimer jima je prepovedan vstop v državo.

Nemčija je izvedla prvo deportacijo 81 obsojenih afganistanskih državljanov v Kabul, kar potrjuje zaostritev migrantske politike pod novo vlado Friedricha Merza. Odzvala se je tudi mednarodna skupnost, saj je OZN pozvala k takojšnji ustavitvi vračanja afganistanskih beguncev v njihovo državo. Detajli leta so bili označeni kot zaupni. Nemčija in sosednje države so se zavezale k ohranjanju strogega pristopa do nezakonitih migracij, vključno z začasnimi mejnimi kontrolami.

Avstrijski prispevek k triletnemu proračunu Evropske vesoljske agencije (ESA) se bo povečal z 260 milijonov evrov v obdobju 2023–2025 na 340 milijonov evrov za prihodnja leta (2026–2028). To je v sredo sporočilo Ministrstvo za infrastrukturo, pristojno za vesoljske zadeve. Ministrstvo poudarja, da je ta obseg financiranja s približno 30-odstotno rastjo "glede na proračunske izzive" izjemen dosežek.

Ukrajinsko sodišče je v odsotnosti obsodilo znanega šahista in nekdanjega ukrajinskega državljana Sergeja Karjakina na devet let zapora zaradi pomoči Ruski federaciji in zbiranja sredstev za rusko vojsko. Medtem je madžarski premier Viktor Orban kritiziral predlog proračuna Evropske unije, ki ga je predstavila Ursula von der Leyen, in ga označil za 'ukrajinski proračun'. Ločeno sta Ukrajina in ZDA dosegli politično soglasje glede sporazuma o brezpilotnih letalih in se pogajata o ameriških naložbah v ukrajinsko proizvodnjo brezpilotnih letal ter o ameriškem nakupu teh plovil.

Evropska poslanca Gerald Hauser (FPÖ/Patrioti) in Christine Anderson (AfD) sta po strokovnem simpoziju 'Esencialni litij – Zatirani element za sposobnost razmišljanja, miru in demokracije v Evropi' vložila skupen predlog v Evropskem parlamentu. Cilj predloga je priznanje litija kot življenjsko pomembnega elementa v EU, saj menita, da je ključen za miselne sposobnosti, mir in demokracijo.

Evropska unija se je zbrala ob razpravi o predlogu večletnega finančnega okvira, ki ga je predstavila Evropska komisija. Izjave iz Bruslja kažejo na splošno razočaranje nad predlaganim proračunom. Kritike se osredotočajo na nezadostnost predlaganih sredstev za obravnavanje izzivov, s katerimi se EU srečuje, kar bi lahko vplivalo na sposobnost Unije, da učinkovito uresničuje svoje cilje in politike. Poudarek je na potrebi po ambicioznejšem in bolje usklajenem finančnem načrtu.

Nemški kancler Friedrich Merz je Evropsko komisijo ponovno opozoril pred morebitnimi strogimi pravili glede izpustov CO2 za službena vozila. Poudaril je, da avtomobilska industrija predstavlja eno ključnih panog v Evropi, ki je ne smemo ogroziti z absolutnimi prepovedmi. Merz se zavzema za iskanje alternativnih načinov za zmanjšanje emisij CO2 v prometu, ki ne bi škodovali tej industriji, hkrati pa je opozoril Bruselj pred uničenjem »ključnih industrij«.

Evropski poslanec AUR Gheorghe Piperea je predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen poslal odprto pismo, v katerem ji grozi s tožbo na Sodišču Evropske unije. To je storil kot odgovor na obtožbe Evropske komisije, da naj bi bila njegova nezaupnica proti von der Leynovi podprta s strani Rusije. Piperea te obtožbe označuje za neosnovane in jih zavrača.

Evropska agencija za temeljne pravice (FRA) je v novem poročilu pozvala Evropsko unijo, naj se osredotoči na kaznovanje držav, ki migrante instrumentalizirajo za destabilizacijo bloka, namesto da bi ciljala na same posameznike – migrante in prosilce za azil. Poročilo poudarja, da bi morala EU spremeniti svoj pristop k upravljanju migrantskih tokov, ki jih spodbujajo "sovražne" vlade, in namesto tega uveljavljati sankcije proti državam, ki izkoriščajo ranljivost migrantov.

Pakt med Albanijo in Italijo glede repatriacije migrantov je prepoznan kot potencialni model za celotno Evropsko unijo, ki se že leta spopada s krizo pri vračanju tujih migrantov. Na neformalnem srečanju Sveta EU za notranje zadeve v Københavnu je bil izpostavljen ta dogovor, pri čemer so se pomembne članice EU, kot so Danska, Nemčija in Francija, izrazile naklonjenost podobnim pristopom. Danski minister za migracije, Kaare Dybvad Bek, je ob tem opozoril na naraščajoče število prosilcev za azil. Italijanski mediji poudarjajo, da je ta sporazum zdaj dober primer za reševanje izzivov migracij v EU.

Nemški politik Alexander Dobrindt in luksemburški notranji minister Léon Gloden sta potrdila zavezanost svojih držav k trdi liniji glede migracij, vključno z okrepljenim nadzorom meja in vračanjem prosilcev za azil. To se je zgodilo pred srečanjem notranjih ministrov Evropske unije na Danskem, kjer bo glavna tema migracije.