APDEJT.si

Podnebne politike, kot sta davek na ogljik v Kanadi in vprašanje toplotnih črpalk v Nemčiji, se po svetu srečujejo z močnim političnim odporom. Ta 'zeleni udarec' in porast desničarskega populizma sta bila podrobneje obravnavana v raziskavi, objavljeni v reviji Nature Climate Change, ki analizira, kako gospodarske in kulturne posledice podnebnih politik vplivajo na javna stališča in volilno vedenje.

Donald Trump je izrazil veselje ob napovedi ukinitve oddaje 'The Late Show with Stephen Colbert', saj meni, da Colbert nima talenta. Novica o ukinitvi oddaje je bila objavljena na Truth Social. Poleg tega se je Trump zapletel v naraščajoči škandal Jeffreyja Epsteina, kar povzroča zaskrbljenost med njegovimi podporniki zaradi morebitne vpletenosti in slabega upravljanja informacij s strani njegove administracije.

Nemška zelena stranka je izrazila dvom o utemeljenosti zaostrenih mejnih kontrol, ki jih nemško notranje ministrstvo opravičuje z "izrednimi razmerami" pri nastanitvi beguncev v občinah. Vendar pa je odgovor ministrstva na njihovo poizvedbo razkril, da vlada nima lastnih podatkov o dejanski obremenjenosti občin pri oskrbi prosilcev za azil. Zeleni menijo, da s tem pade glavna utemeljitev za sporno prakso na mejah in označujejo mejne kontrole kot "čisto populistično simbolno politiko".

Donald Trump je po ponovni izvolitvi opustil svojo populistično držo in poudaril, da je Izrael na prvem mestu. To je bil dramatičen odmik od prejšnjih obljub, kar nakazuje na spremembo njegove politične usmeritve. Vzporedno s tem je Marjorie Taylor Greene, republikanska predstavnica, izrazila nasprotovanje zakonu o kriptovalutah, t.i. Zakonu GENIUS, in svojo odločitev utemeljila z verskimi prepričanji, kljub podpori predsednika Mikea Johnsona. Njen upor poudarja razkol znotraj republikanske stranke in vpliv ideoloških stališč na zakonodajne procese.

Na Japonskem se je po delnih volitvah v zgornji dom parlamenta, kjer je velik uspeh zabeležila skrajno desna 'participativna stranka' Sanseitō, ki se zgleduje po gibanju MAGA Donalda Trumpa, tradicionalni strankarski sistem zamajal. Premier Ishiba je izgubil večino, medtem ko njegovi nasprotniki hujskajo proti tujcem, feminizmu in 'globalistom'. Naraščanje desnega populizma na Japonskem odraža širši globalni trend rasti skrajno desnih gibanj.

Na Japonskem se vse bolj uveljavljajo populistične ideje, ki jih spodbujajo desničarski politiki, ki drugod po svetu kritizirajo "elitizem", "globalizem" in priseljevanje. Čeprav je koalicija premierja Shigeruja Ishibe izgubila svoj...

Na japonskih volitvah v zgornji dom parlamenta je daleč desna populistična stranka 'Japonska na prvem mestu' (Japanese First) dosegla nepričakovano velik uspeh. Ta stranka, ki je bila doslej na obrobju političnega spektra, je postala eden največjih zmagovalcev volilnega vikenda, kar nakazuje na spremembe v japonski politični pokrajini.

Analiza opozarja na naraščajoč trend, kjer popularni voditelji, kot so Javier Milei v Argentini in Nayib Bukele v Salvadorju, s pomočjo neposredne komunikacije in manipulacije javnega mnenja slabijo demokratične institucije in avtoritarno prevzemajo oblast. Ta vzorec, ki se je pokazal tudi pri Donaldu Trumpu in Viktorju Orbánu, prikazuje, kako karizmatični posamezniki z 'ljudsko' podporo zaobidejo tradicionalne demokratične procese in omejujejo civilno družbo ter medije. Vzporedno s tem se izpostavlja napetost med elitno in državljansko demokracijo, kjer se prek peticij in državljanskih pobud, kot je bila ta proti zakonu Duplomb, kaže odpor do 'pravih' usmeritev politike in želja po večji participaciji državljanov. Kritiki izpostavljajo, da tovrstni avtokrati pogosto preoblikujejo sistem, da jim ustreza, in izkoriščajo polarizacijo za utrditev svoje moči, kar vodi v postopno erozijo demokracije in prehod v hibridne režime.

Japonska skrajno desna populistična stranka Sanseito je bila ena največjih zmagovalk na nedavnih volitvah v zgornji dom parlamenta. Stranka, ki jo zaznamujejo nacionalistična stališča in kritike vladnih politik, je uspela pridobiti pomembno podporo med volivci, kar ji je omogočilo preboj v parlament.

Stranka Die Linke je bila kritizirana zaradi širjenja negativnega razpoloženja glede obveznega služenja vojaškega roka, ki se ne bo zgodilo pred letom 2029. S tem naj bi stranka podžigala strah in zanemarjala zgodovinski kontekst, v katerem se trenutno nahaja Nemčija.

Demokrati v kongresu so poskušali prepričati guvernerje v zveznih državah, kjer imajo večino, naj prerisajo volilne okraje za predstavniški dom, kar je bil odziv na podobne poteze republikancev v Teksasu. To so videli kot edino priložnost za prevzem nadzora nad predstavniškim domom. Medtem je Omar Fateh v Minneapolisu prejel demokratsko podporo za županskega kandidata, ki je izjavil, da je zaščita skupnosti pred Donaldom Trumpom pomenila preprečevanje interakcije minneapoliskega policijskega oddelka z agencijo ICE.

Na nedavnih volitvah na Japonskem je stranka Sanseito, populistična desničarska skupina, dosegla presenetljiv uspeh, saj je osvojila 14 sedežev v zgornjem domu parlamenta. Pred tem je imela stranka le enega predstavnika, kar kaže na preobrat v japonski politiki in možen vzpon populizma. Analitiki se sprašujejo o razlogih za ta nenaden porast podpore skrajni desnici v državi z minimalno prisotnostjo tujcev.

V Mehiki so kritiki opozorili na morebitne posledice nepremišljenih izjav predsednice Claudie Sheinbaum v zvezi s primerom Zambada, ki bi lahko spodkopale previdnost v javnem diskurzu. V Španiji pa so razmere opisane kot obdobje mračnjaštva, pri čemer so Trump, Netanyahu in španska desnica obtoženi uničevanja demokracije, spodbujanja sovraštva in širjenja dezinformacij.

V Indoneziji so izbruhnili množični protesti, ki so jih sprožile ugodnosti za zakonodajalce, vključno s sporno stanovanjsko nadomestilo. V nasilnih spopadih med protestniki in varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, 20 pa jih pogrešajo. Policija je v bližini univerz uporabila solzivec, kar je sprožilo kritike organizacij za človekove pravice.

Na Češkem je na parlamentarnih volitvah zmagala populistična stranka ANO pod vodstvom Andreja Babiša, vendar ni osvojila večine. Babiš se je že srečal s predsednikom Petrom Pavlom in začel pogovore z drugimi strankami, da bi poskušal oblikovati stabilno vlado. Kljub zmagi Babiš potrebuje koalicijske partnerje, katerih zahteve za ministrske položaje bi lahko otežile oblikovanje vlade. Proevropske sile so ohranile blokirno moč, kar dodatno zapleta politično prihodnost države.

Abigail Spanberger, demokratska kandidatka za guvernerko Virginije, je izjavila, da ne bo nasprotovala prizadevanjem demokratske zakonodaje za preoblikovanje kongresnih okrožij. Zohran Mamdani, kandidat za župana New Yorka, pa kaže smernice, kako bi demokrati lahko ponovno pridobili volivce.

Stranka ANO Andreja Babiša je na čeških parlamentarnih volitvah osvojila okoli 35 % glasov. Babiš se bo za sestavo vlade povezal s trdo desnico in motoristi. Kot zaveznik Viktorja Orbana se je povezal tudi s strankami skrajne desnice v skupini Patrioti za Evropo. Napovedal je, da želi 'rešiti Evropo'.

Po skoraj vseh preštetih glasovih sta stranki D66 in PVV izenačeni s 26 sedeži, razlika v glasovih pa je minimalna in se zmanjšuje.

Po novih projekcijah se je izid parlamentarnih volitev na Nizozemskem izenačil. Skrajna desnica Geerta Wildersa in sredinska stranka D66 Roba Jettena sta po tesnem boju izenačeni.

Britanska vlada načrtuje obsežno reformo azilnega sistema, ki bo najobsežnejša v zadnjih desetletjih. Cilj je odpraviti "zlato vstopnico" za prosilce za azil. Tisti, ki kršijo zakone ali ne delajo, čeprav so sposobni, ne bodo več prejemali finančne pomoči.