APDEJT.si

Mednarodni pritiski na Izrael, da preneha z vojaškimi operacijami v Gazi in omogoči dostop humanitarni pomoči, se stopnjujejo. Izrael naj bi Hamasu postavil pogoj: če ne bo sprejel dogovora, bo Izrael priključil dele Gaze, čemur pa ZDA nasprotujejo. Italijanska premierka Meloni je v pogovoru z izraelskim premierjem Netanjahujem označila razmere v Gazi za 'neupravičene' in pozvala k prekinitvi sovražnosti. Podpredsednica Evropske komisije Ribera je lakoto v Gazi primerjala z Auschwitzom, medtem ko bo Združeno kraljestvo septembra priznalo državo Palestino. Donald Trump je izrazil dvom o izraelski pripovedi glede lakote v Gazi, ciprski mediji pa so za stradanje obtožili izključno izraelsko vlado. Netanyahu je na kritike glede priznanja Palestine odgovoril, da takšno dejanje 'nagradi Hamas in kaznuje žrtve'.

Združeno kraljestvo je zavrnilo kritike, da bi priznanje palestinske države nagradilo skupino Hamas. Judovske skupnosti v Združenem kraljestvu so izrazile zaskrbljenost, da bi takšna poteza predstavljala nagrado za terorizem, diplomatsko prisilo in destabilizacijski signal, vendar je britanska vlada to obtožbo zavrnila in poudarila, da priznanje ni namenjeno nagrajevanju Hamasa.

Kambodža je od Tajske prejela truplo enega vojaka, medtem ko jih 20 ostaja v tajskem priporu po obmejnih spopadih. Kamboški premier Hun Manet je poudaril, da je varnost zajetih vojakov prednostna naloga, in potrdil, da potekajo pogovori za njihovo izpustitev. Kambodža je tudi zaprosila malezijsko vojsko za pomoč pri izpustitvi teh vojakov, saj Malezija deluje kot posrednik pri nadzoru premirja. Tajska stran trdi, da so bili vojaki zajeti skoraj osem ur po začetku veljavnosti premirja, njihova izpustitev pa je pričakovana, ko se napetosti umirijo.

Mednarodna UN-konferenca o rešitvi dveh držav za Bližnji vzhod se je zaključila s pozivom 15 zahodnih držav k prekinitvi ognja in priznanju palestinske države. Francija izraža upanje za mir, medtem ko nekatere arabske države prvič obsojajo Hamas. Pritisk za priznanje palestinske države se stopnjuje skoraj 22 mesecev po začetku vojne v Gazi.

Vietnam se je ponudil, da bo sodeloval v mehanizmu ASEAN za zagotavljanje prekinitve ognja med Kambodžo in Tajsko. Premier Pham Minh Chinh je v telefonskem pogovoru z malezijskim premierjem Anwarjem Ibrahimom izrazil pripravljenost Vietnama, da pošlje svojega predstavnika v skupni mehanizem ASEAN. To se dogaja po incidentu, ko je Tajska aretirala skupino kamboških vojakov po prekinitvi ognja, kar je Kambodža označila za dejanje dobre volje, Tajska pa za predajo. Dogovor o prekinitvi ognja je sprožil tudi razmišljanja o omejitvah sedanjega delovanja ASEAN.

Tajska in Kambodža sta podpisali brezpogojno prekinitev ognja po spopadih na meji, ki so terjali več kot 30 življenj, večinoma civilistov, in povzročili razselitev več kot 300.000 ljudi. Dogovor, ki je začel veljati nemudoma, je bil sklenjen v Maleziji pod pritiskom Združenih držav Amerike in Kitajske. Vojski obeh držav sta se strinjali, da bosta ustavili premikanje čet na meji, kar je del dogovora o prekinitvi ognja.

Tajska je obtožila Kambodžo "flagrantne kršitve" premirja po obmejnem spopadu, ki se je zgodil 30. julija. Bangkok trdi, da je šlo za jasno prekršitev dogovora, medtem ko je Kambodža predhodno zanikala, da bi kršila premirje.

Kljub temu, da je prekinitev ognja med Tajsko in Kambodžo večinoma obveljala, so se nadaljevale medsebojne obtožbe obeh strani glede kršitev dogovora.

Dogovor o prekinitvi ognja, sklenjen med Tajsko in Kambodžo, se je kljub obtožbam Tajske o kršitvah s strani Kambodže obdržal. Tajska je trdila, da so kambodžanske sile sprožile "nenehne in neselektivne napade" na tajsko ozemlje, kar je spodbudilo tajsko vojsko k sorazmernemu povračilnemu ukrepanju. Mednarodni mediji so poročali o incidentih takoj po izteku roka za prekinitev ognja. Nekateri analitiki so ta konflikt celo povezovali s širšo strateško dinamiko med velikimi silami, pri čemer so omenjali propad zaupanja med nekdanjim tajskim premierjem Paetongtarnom Shinawatro in nekdanjim kambodžanskim premierjem Hun Senom, ki se je domnevno zgodil leta 2025.

Na mejno območje med Kambodžo in Tajsko so bili napoteni opazovalni timi, ki so nadzorovali izvajanje premirja. Vojaški atašeji in diplomati iz 13 držav, vključno z ZDA in Kitajsko, so spremljali izvajanje dogovora o premirju na mejnem prehodu An Ses. Ta dogovor je bil dosežen z diplomatskim posredovanjem ASEAN-a in poudarja uspeh regionalnega sodelovanja pri reševanju napetosti.

Tajska in Kambodža sta dosegli dogovor o prekinitvi ognja po dneh spopadov na spornem obmejnem območju, kar je Japonska pozdravila. Vendar pa analitiki opozarjajo, da premirje ne odpravlja zgodovinskih korenin konflikta. Tajska vojska je že obtožila Kambodžo kršenja dogovora o premirju, kar kaže na krhko stanje razmer in možnost nadaljnjih napetosti.

Kambodža je ponovno obtožena kršitve premirja, dogovorjenega s Tajsko, saj so kambodžanske enote kljub dogovoru ponoči napadale z ročnim orožjem in granatami, kar je Tajsko že drugi dan zapored zabeležilo kot kršitev. Spopadi so povzročili smrt najmanj 43 ljudi in razselitev več sto tisoč prebivalcev. Dogovor o prekinitvi ognja je začel veljati v ponedeljek ob sedmih.

Premirje med Tajsko in Kambodžo, ki je začelo veljati v četrtek ob 19. uri po srednjeevropskem času in ga pozdravljata Evropska unija in ZDA, je trajalo le en dan. Tajska vojska je Kambodžo obtožila kršitve dogovora, saj naj bi kambodžanske sile napadle s težkim orožjem, na kar so tajske sile odgovorile z ognjem. Od četrtka je bilo v spopadih ubitih najmanj 38 ljudi, evakuiranih pa je bilo skoraj 280.000 oseb. Kljub ponovnim spopadom so načrtovani nadaljnji mirovni pogovori med državama, čeprav je bil začetek pogajanj v torek prestavljen.

Tajska vojska je obtožila Kambodžo kršenja prekinitve ognja, ki naj bi končala petdnevni obmejni konflikt. Kljub temu poročila kažejo, da se prebivalci spornih območij vračajo domov, kar nakazuje, da prekinitev ognja velja. Združene države so pozdravile razglasitev prekinitve ognja med državama. Spopad med Tajsko in Kambodžo v gorovju Dangrek odraža dolgoletno nesoglasje glede razmejitve meja, boj pa je tudi posledica političnih dejavnikov.

Na severozahodni meji Kambodže, v mestu Samraong, so se prebivalci, ki so iskali zatočišče v begunskih bivališčih, pripravljali na vrnitev domov. To je sledilo petdnevnemu spopadu s sosednjo Tajsko, ki se je končal s prekinitvijo ognja v ponedeljek zvečer. Mesto Samraong, ki je dom 70.000 prebivalcev, je bilo med konfliktom skoraj popolnoma zapuščeno, saj je večina prebivalcev pobegnila.

Malezija je napotila dvojne nadzorne ekipe za zagotovitev popolnega spoštovanja prekinitve ognja med Kambodžo in Tajsko, ki je bila dogovorjena po pogovorih v Maleziji in je začela veljati 29. julija ob polnoči. Kljub dogovoru, ki naj bi prekinil spopade, v katerih je umrlo najmanj 43 ljudi na obeh straneh, so se pojavile obtožbe o kršitvah. Tajska je Kambodžo večkrat obtožila kršenja dogovora o prekinitvi ognja, medtem ko je Kambodža te obtožbe zanikala. Prebivalci obmejnih območij ostajajo v strahu, čeprav je obstreljevanje prenehalo. V incidentih, ki se niso zgodili na fronti, je Kambodža aretirala devet domnevnih tajskih vohunov, Tajska pa je pridržala 18 kamboških vojakov. Kamboški premier Hun Manet je pozval k podpori vojakom in civilistom, ki so bili prizadeti v konfliktu.

Pogajalska ekipa Hamasa je zapustila Doho v Katarju in se odpravila v Turčijo, potem ko so propadla pogajanja o prekinitvi ognja z Izraelom. Razlog za odhod so neuspešni poskusi dogovora o razmerah v Gazi.

Tajsko ministrstvo za zunanje zadeve je obtožilo oborožene sile Kambodže napada na položaje tajskih vojakov, ki se je zgodil v sredo ponoči. Po navedbah Tajske gre za 'očitno kršitev premirja'. Kljub medsebojnim obtožbam o kršitvah premirja med Kambodžo in Tajsko se ta nadaljuje že drugi dan.

Le dan po začetku veljavnosti premirja v obmejnem sporu med Tajsko in Kambodžo je tajska vlada obtožila Kambodžo, da je sporazum že dvakrat prekršila. Tajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so kambodžanske sile napadle tajske enote z lahkim orožjem in granatami v provinci Sisaket.

Spor na meji med Tajsko in Kambodžo se je julija 2025 stopnjeval v smrtonosne spopade, ki so sprožili množično razseljevanje prebivalstva. Mednarodni pritisk, vključno z ZDA, je privedel do dogovora o brezpogojni prekinitvi ognja, ki je bil dosežen v Maleziji ob posredovanju malezijskega premierja Anwara. Kljub dogovoru pa obe državi spadata o tem, ali se prekinitev ognja spoštuje, saj je tajska vojska poročala o nadaljnjih napadih Kambodže po dogovorjenem roku.