APDEJT.si

Švedski podnebni aktivistki Greti Thunberg so za 48 ur prepovedali vstop v Benetke, potem ko je sodelovala v protestu, med katerim so aktivisti obarvali kanal Grande v živo zeleno. Protest je bil namenjen opozarjanju na podnebna vprašanja. Thunbergova in drugi protestniki so bili tudi denarno kaznovani. Guverner Benetk je dejanje označil za 'nespoštljivo do zgodovine našega mesta'.

Madžarska vlada je irskemu hip-hop duu Kneecap prepovedala vstop v državo zaradi obtožb o antisemitizmu in sovražnem govoru. Po poročanju Madžarske novice naj bi bil razlog za prepoved njihovo "antisemitsko sovraštvo". Kneecap naj bi nastopili na festivalu Sziget 11. avgusta. Novico je prvotno objavil 24.hu.

Estonija je uvedla trajno prepoved vstopa za 273 državljanov Belorusije, med katerimi je tudi predsednik Aleksander Lukašenko. Odločitev je sporočilo estonsko zunanje ministrstvo.

Madžarska vlada je prepovedala vstop v državo zasedbi, ki je nastopala na festivalu Sziget. Razlog za prepoved naj bi bilo poveličevanje teroristov in antisemitski izpadi skupine. Odločitev je bila sprejeta, potem ko je festival prejel veliko negativnih kritik zaradi povabila tej skupini.

Madžarske oblasti so prepovedale vstop irski rap skupini Kneecap, ki naj bi izvajala "antisemitizem in poveličevanje terorja", pred njihovim nastopom na festivalu Sziget. Oblastem naj bi se trio izognil ugotavljanju identitete, s čimer naj bi se izognili kakršnim koli posledicam. Skupina je pred tem uporabljala svojo platformo za ozaveščanje o "genocidu v Palestini", kar je povzročilo precej kritik.

Dve osebi, ruski državljan Alexander Ufimtsev (rojen 11. 10. 1960) in državljanka Republike Turčije Sebile Elif Sucuğ (rojena 16. 4.), sta bili razglašeni za 'prepovedana priseljenca' in jima je bil prepovedan vstop v Severno Ciper. Odločitev Sveta ministrov, ki temelji na razlogih javnega reda in varnosti, je bila objavljena v Uradnem listu 18. julija 2025.

Oana Țoiu, ministrica za zunanje zadeve Romunije, je pojasnila, da je bila odločitev o prepovedi vstopa županu Kišinjeva in še dvema državljanoma Moldavije v Romunijo in s tem v schengensko območje sprejeta zaradi "razlogov, povezanih z nacionalno varnostjo". Izjava je bila podana v Kišinjevu, kar poudarja resnost situacije med državama.

Slovenija je kot prva država članica Evropske unije uradno prepovedala vstop izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju. Odločitev je bila sprejeta zaradi spoštovanja mednarodnega prava.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ponudil pomoč Turčije pri organizaciji mirovnih pogajanj na visoki ravni med Rusijo in Ukrajino. Erdoğan je izrazil pripravljenost Turčije, da stori vse, kar je v njeni moči, za vzpostavitev kontaktov med državama.

Slovenska vlada je na seji obravnavala možnost prepovedi vstopa Miloradu Dodiku v Slovenijo. Razlog za to je Dodikovo vztrajanje na funkciji predsednika Republike Srbske, kljub pravnomočni sodbi Suda Bosne in Hercegovine. Poleg Dodika naj bi vlada razpravljala tudi o prepovedi vstopa Benjaminu Netanyahu.

Podnebni aktivistki Greti Thunberg so začasno prepovedali vstop v Benetke in ji izrekli denarno globo, potem ko je skupaj z aktivisti gibanja Extinction Rebellion v znak protesta proti podnebnim spremembam obarvala Veliki kanal z okolju neškodljivim zelenim barvilom. Protest je sovpadal s koncem podnebne konference Cop30 v Braziliji.

Poljska je prepovedala vstop proruski političarki iz Moldavije, Irini Vlah, za obdobje petih let, zaradi njene podpore ruskemu vplivu in vmešavanju v moldavske volitve. Prepoved je uvedena zaradi podpore Moskve in ruskemu vplivu v Moldaviji.

Slovenska vlada je na seji obravnavala izhodišča za morebitno prepoved vstopa Miloradu Dodiku, predsedniku Republike Srbske, in izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju v državo. Razprava še ni zaključena, saj mora Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve gradivo dopolniti. Predlog sledi kljub pravnomočni sodbi.

Po prepovedi udeležbe navijačem Maccabi Tel Aviv na tekmi proti Aston Villi zaradi varnostnih pomislekov je sledilo ogorčenje. Izraelska vlada je prepoved označila za 'sramotno'. Keir Starmer je obsodil odločitev, britanske oblasti pa so začele prizadevanja za preklic prepovedi.

Madžarska vlada je irski rap skupini Kneecap prepovedala vstop v državo za tri leta. Kot razlog je navedla "javna poveličevanja Hamasa in Hezbolaha" ter obtožbe o spodbujanju terorizma in antisemitskih govorov. Prepoved vstopa pomeni, da skupina ne bo mogla nastopiti na festivalu Sziget, ki naj bi potekal avgusta. Ta odločitev madžarske vlade odmeva v kulturnih krogih, kjer se odpirajo vprašanja o svobodi izražanja in cenzuri, kar spominja tudi na izkušnjo španske pisateljice Dolores Reyes, ki se je srećala s podobnimi ovirami zaradi svojega dela.

V provinci Hatay v Turčiji so zaradi povečanega tveganja gozdnih požarov uvedli prepoved vstopa v gozdnata območja. Ukrep velja do 30. julija in je del širših varnostnih ukrepov za preprečevanje uničujočih požarov, ki pogosto prizadenejo regijo v poletnih mesecih.

Madžarske oblasti so irskemu rap skupini Kneecap prepovedale vstop v državo za obdobje treh let. Kot razlog navajajo "antisemitske sovražne govore" in "podpiranje terorizma", s čimer naj bi skupina predstavljala resno grožnjo nacionalni varnosti. Kneecap, ki naj bi nastopili na festivalu Sziget, so obtoženi odprtih priznanj in podpore organizacijama Hamas in Hezbolah. Ta odločitev je sprožila peticijo več kot 150 umetnikov, ki nasprotujejo njihovi udeležbi.

Organizatorji festivala Sziget v Budimpešti so sporočili, da je madžarska vlada prepovedala vstop članom severnoirskega hip-hop benda Kneecap. Zaradi te odločitve je bil odpovedan njihov nastop, ki bi moral potekati 11. avgusta. Bend Kneecap velja za kontroverznega, kar naj bi povzročilo diplomatski incident.

Evropska unija in TikTok pomagata Moldaviji v boju proti dezinformacijam iz Rusije, s čimer želijo zagotoviti, da bodo volitve temeljile na resničnih informacijah. Rusija, ki je že večkrat anektirala moldavsko ozemlje, še naprej uporablja propagando in politične zaveznike za vplivanje na državo. V Moskvi so protestniki pred moldavskim veleposlaništvom zahtevali povečanje števila volišč v Rusiji, kar kaže na željo po večji udeležbi na volitvah.

Rusija je izvedla nočne zračne napade na Ukrajino, pri čemer so sirene za zračni alarm opozarjale tako v vzhodnem kot zahodnem delu države. Napadi so bili izvedeni tudi s hipersoničnimi raketami in vodenimi izstrelki, v Kijevu pa so bili zabeleženi smrtni primeri. Na zasedenih območjih Ukrajine Rusija poskuša izbrisati vse, kar je ukrajinsko, in prebivalce prisiliti k pridobitvi ruskega potnega lista, brez katerega ni mogoče dobiti dela ali lastninske pravice.