APDEJT.si

Nemški zavodi za zdravstveno zavarovanje so zahtevali uvedbo zakonske obveznosti za psihoterapevte, da morajo prijavljati prosta mesta za terapijo v centraliziranem sistemu za dodelitev terminov, da bi skrajšali čakalne dobe za paciente, ki trpijo za duševnimi boleznimi.

Psihoterapevtka in vremenarka Ioana Scărlătescu, sestrična Adelei Popescu, je v virtualnem prostoru podrobneje razpravljala o novi sezoni oddaje 'Otok ljubezni 2025'. Analizirala je vedenje tekmovalcev in predstavila, kako bi se oddajo lahko spremljalo v izobraževalne namene. Poudarila je, da spremljanje oddaje ni zgolj 'grešni užitek', temveč 'povabilo k introspekciji', kljub navidezni absurdnosti te izjave.

Po mnenju psihoterapevtov in strokovnjakov se zdi, da je narcisoidno vedenje v porastu med otroki in najstniki. Glavni dejavniki, ki naj bi prispevali k temu trendu, so uporaba družbenih medijev, inflacija ocen v šolah in splošni okoljski dejavniki. Štiriinštirideset državnih tožilcev je izrazilo zaskrbljenost glede tega pojava.

Igralka Tamzin Outhwaite je v nedavnem intervjuju delila čustveno zgodbo o tem, kako se je njena najstarejša hči Flo pred sedmimi leti razodela kot transspolna oseba. Outhwaite je priznala, da je bila sprva nad reakcijo presenečena in se je počutila neprijetno, a je družina kasneje poiskala strokovno pomoč. Poudarila je izzive, s katerimi so se soočali kot družina v preteklih sedmih letih, ter izpostavila pomembnost podpore in razumevanja pri sprejemanju otrokove identitete. Njen 17-letni sin je prav tako transspolna oseba.

Najnovejša knjiga dr. Irvina Jaloma z naslovom '60 minut v tukaj in zdaj', ki jo je napisal v sodelovanju s sinom Benjaminom, je le nekaj mesecev po ameriški izdaji na voljo tudi domačim bralcem v Srbiji. Knjigo, ki predstavlja revolucionaren psihoterapevtski pristop, je izdal novosadski Psihopolis, prevod pa je delo Milana Đurišića.

Pred glasovanjem v Državnem zboru so psihoterapevti in predstavniki 40.000 uporabnikov pozvali poslance, naj podprejo predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti. Poudarili so, da je glas za zakon glas za ljudi in da zakon omogoča koriščenje psihoterapevtskih storitev.

Zdravniki, psihologi in predstavniki bolnikov so pred ponovnim glasovanjem ponovno opozorili, da predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti znižuje standarde obravnave in ogroža bolnike. Trdijo, da zakon v zdravstveni sistem uvaja kadre brez ustrezne izobrazbe.

Strokovnjaki s področja psihologije in psihiatrije so ponovno pozvali k ustavitvi obravnave predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki bo predvidoma obravnavan v Državnem zboru ta teden. Opozarjajo, da zakon v trenutni obliki predstavlja tveganje za ranljive skupine, kot so otroci, mladostniki in osebe z duševnimi motnjami.

Državni zbor je po vetu državnega sveta ponovno sprejel zakon o psihoterapevtski dejavnosti s 57 glasovi za in šest proti. Zakon ureja psihoterapevtsko dejavnost in omogoča koriščenje teh storitev znotraj obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ustanavlja se tudi Zbornica psihoterapevtov Slovenije, kar stroka pozdravlja kot sistemsko ureditev poklica s standardi in pravno zaščito.

Slovenski poslanci so sprejeli zakon o psihoterapevtski dejavnosti s 41 glasovi za in štirimi proti. Ta vladni zakon ureja področje psihoterapije in omogoča koriščenje teh storitev znotraj obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zakon uvaja tudi Zbornico psihoterapevtov Slovenije.

Državni svet je na izredni seji izglasoval veto na zakon o psihoterapevtski dejavnosti. Za veto je glasovalo 13 svetnikov, proti pa 11. Razlog za veto je veliko število pripomb zdravstvene stroke glede ustreznosti vključitve psihoterapije v zdravstveni sistem, saj naj bi zakon prinašal problematične rešitve in neurejenost sistema.

Združenja psihoterapevtov zavračajo kritike glede predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti. Trdijo, da bo zakon povečal dostopnost, kakovost in varnost psihoterapevtskih storitev. Opozarjajo, da bo ne sprejetje zakona ohranilo status quo, v katerem ljudje v stiski ne dobijo ustrezne pomoči ali pa so izpostavljeni nevarnim praksam.

Peter Jambrek je tik pred drugo obravnavo zakona o psihoterapevtski dejavnosti registriral novo fakulteto. Zakon naj bi njegovi fakulteti omogočil priliv študentov, kar odpira vprašanja o konfliktu interesov.

Policija je sporočila, da je 52-letni psihoterapevt s praških Hradčan obtožen spolne zlorabe in posilstva najmanj sedmih pacientk. Domnevno naj bi jim med terapijami, ki so potekale pretežno ponoči, dajal droge in izkoriščal njihovo nemoč. Policija poziva morebitne druge žrtve, da se jim oglasijo.

Cristian Andrei, v Romuniji znan kot eden najbolj medijsko izpostavljenih psihoterapevtov, je obtožen, da že več kot 20 let izvaja psihoterapijo brez ustreznega atesta. Nekatere nekdanje pacientke ga obtožujejo spolnega nadlegovanja med terapijami, hkrati pa naj bi jih tudi prisilno poljubljal. Pristojne institucije so že začele preiskavo.

Praška policija preiskuje primer 52-letnega psihoterapevta, ki ga obtožujejo, da je strankam dajal psihedelične droge in jih nato posilil. Po dosedanjih ugotovitvah je oškodovanih najmanj sedem žensk, preiskovalci pa pozivajo morebitne druge žrtve, da se jim oglasijo. Obtoženemu grozi do deset let zapora zaradi posilstva, spolnega napada, zatiranja ter nedovoljene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami.

V Nemčiji je terapija za mladoletnike z ekstremnim vedenjem težko dostopna. Zaradi strogih meril za sprejem in omejenih kapacitet številni ogroženi mladi ostajajo brez ustrezne obravnave.

V otroškem hospicu in terapevtskem centru »Lichtblickhof« na Dunaju, kjer imajo bogate izkušnje s terapijo s pomočjo konj, že nekaj časa uporabljajo tudi mačke. Psihoterapevtka in ustanoviteljica »Lichtblickhofa« Roswitha Zink je s kolegicami svoje izkušnje z »Dr. Katze« in znanje o »terapiji na žametnih tačkah« strnila v novo knjigo.

Članki poročajo o psihoterapevtki v kliniki v Porurju, ki se s predanostjo in vztrajnostjo bori proti okorelemu zdravstvenemu sistemu. Primerjajo jo z Davidom, ki se upira Goljatu, pri čemer »Goljat« predstavlja togo zdravstveno ureditev. Njena zgodba izpostavlja krizo v zdravstvenem sistemu in boj posameznika proti sistemu.

Argentinski pisatelj, psihijater in psihoterapevt Horhe Bukaj je v svojih delih izpostavil tri pomembne življenjske resnice, ki jih posameznik ne more spremeniti. Članki, ki poročajo o tem, ne razkrivajo podrobnosti o katerih treh resnicah gre.