APDEJT.si

Estonija je uvedla sankcije predsedniku Republike Srbske, Miloradu Dodiku, zaradi spodkopavanja suverenosti in ozemeljske celovitosti držav ter spodbujanja separatizma. Sankcije vključujejo prepoved vstopa v državo za osebe, za katere obstajajo dokazi o vpletenosti v dejavnosti, ki kršijo mednarodno pravo. Sankcije so uvedli tudi proruski političarki iz Moldavije, Irini Vlah.

Ramiz Salkić, nekdanji podpredsednik Republike Srbske, je izrazil zaskrbljenost, da bi morebitna oprostilna sodba predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku na drugostopenjskem sodišču ne predstavljala konca njegovih separatističnih prizadevanj, temveč bi ga le dodatno spodbudila k nadaljevanju politike delitve Bosne in Hercegovine. Salkić je poudaril, da bi takšna sodba pomenila dodatno spodbudo za rušenje države.

Član Predsedstva BiH dr. Denis Bećirović se je v Parizu sestal z ministrom za Evropo v francoskem zunanjem ministrstvu Benjaminom Haddadom. Bećirović je izrazil zaskrbljenost nad separatističnimi dejavnostmi Republike srbske in cilji predsednika RS Milorada Dodika do ključnih institucij Bosne in Hercegovine. Poudaril je, da bi oslabitev teh institucij lahko negativno vplivala na celotno regijo. Francija je zagotovila, da se bo uprla separatističnim aktivnostim v BiH.

Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je zavrnilo pritožbe Milorada Dodika zoper sodbo, ki mu prepoveduje delovanje v politiki.

V Republiki Srbski, entiteti v Bosni in Hercegovini z večinskim srbskim prebivalstvom, bodo v nedeljo potekale predčasne predsedniške volitve. Na volitvah, kjer bo izvoljeni predsednik služboval manj kot eno leto, je registriranih več kot 1,2 milijona volivcev.

Milorad Dodik, vodja SNSD, je razglasil zmago Siniše Karana na predčasnih volitvah za predsednika Republike Srbske. SDS se je odzvala in sporočila, da ne priznava Karanove zmage, ker rezultati volitev kažejo drugačno sliko.

Predsednik Srbske napredne stranke, Miloš Vučević, je napovedal velik narodni shod v Novem Sadu v naslednjih desetih dneh. Namen shoda je izraziti podporo Srbom s Kosmeta in poslati sporočilo proti separatizmu v Vojvodini.

Katalonska stranka Junts je uradno prekinila sodelovanje s špansko vlado in vložila amandmaje na vse zakone, ki jih trenutno obravnava parlament. Míriam Nogueras, vodja parlamentarne skupine Junts, je napovedala, da bodo blokirali tudi vse prihodnje zakone, ki bodo prišli iz vlade. Ta poteza onemogoča sprejetje proračuna in drugih ključnih zakonov, s čimer je zakonodajni proces blokiran.

Katalonska separatistična stranka Skupaj za Katalonijo (JxCat) je umaknila podporo manjšinski vladi španskega premierja Pedra Sancheza. Člani stranke so s prepričljivo večino podprli ta umik, kar po mnenju analitikov lahko dodatno oteži delovanje Sanchezove vlade, čeprav ne pomeni njenega takojšnjega padca.

Stranka Junts per Catalunya, pod vodstvom Carlesa Puigdemonta, je soglasno sklenila prekinitev vladnega sporazuma, podpisanega pred dvema letoma. Puigdemont je PSOE obtožil prekinitve sodelovanja in napovedal, da bodo prešli v opozicijo. Emiliano García-Page meni, da predčasne volitve ne bi smele biti posledica Puigdemontovega ukaza, vendar ocenjuje, da bo težko izpeljati celoten mandat.

Vodja stranke ERC, Oriol Junqueras, je insinuiral, da je stranka Aliança Catalana, ki jo vodi Sílvia Orriols, "izum proti Kataloniji" španskih tajnih služb in sodnikov, da bi uničili katalonski separatizem. Junqueras je Orriolsovo obtožil, da je "peta kolona" in da so jo ustvarile španske tajne službe. Pravi, da njeni voditelji nikoli ne bodo tvegali zapora, ker "ne bodo storili ničesar resničnega za državo". Poleg tega jo je obtožil, da je naslednica tistih, ki so leta 1939 odprli vrata Katalonije frankističnim enotam.

V Abuji je prišlo do nasilnih protestov, kjer so se protestniki zbrali zahtevajoč izpustitev separatističnega voditelja Nnamdija Kanuja, ki je v priporu od leta 2021 zaradi obtožb o terorizmu. Nigerijska policija je uporabila solzivec za razgnati protestnike in aretirala več deset ljudi, vključno z bratov separatističnega voditelja.

Liga socialdemokratov Vojvodine (LSV) in Stranka svobode in pravičnosti (SSP) sta se odzvali na napoved zborovanja podpornikov Aleksandra Vučića v Novem Sadu ter ponovne trditve Miloša Vučevića o separatizmu v Vojvodini. Maja Mrnuštik, podpredsednica LSV, je izjavila, da se bliža konec "naprednjaške kriminalne hobotnice" in da želijo Srbijo ločiti od "lopovskih krempljev". Obe stranki sta zavrnili Vučevićeve obtožbe o separatizmu.

V Nigeriji so se okrepili protesti in pozivi k izpustitvi Nnamdija Kanuja, voditelja separatističnega gibanja IPOB. Skupina Ikenga Think-Tank je pozvala Nigerijce k enotnosti in protestom pred predsedniško palačo v Abuji. Sojenje Kanuju zaradi obtožb o terorizmu je sprožilo napetosti, Amnesty International pa je obsodil nasilje nad protestniki. Odvetnik Kanuja je policijo obtožil uporabe solzivca, vlada pa je vse zapore razglasila za "rdeče cone".

V osrednji Nigeriji so oborožene skupine ugrabile 52 učencev iz katoliške šole. Do napada je prišlo le nekaj dni po tem, ko so oboroženi moški v severozahodni Nigeriji vdrli v srednjo šolo in ugrabili 25 šolark.

Kitajska policija je ponudila nagrade v višini 1.400 dolarjev za informacije o 18 ljudeh, ki jih obtožujejo, da so tajvanski vojaški psihološki operativci, ki širijo "separatistična" sporočila. Javni varnostni urad v kitajskem mestu Xiamen je objavil njihove fotografije, imena in številke tajvanskih osebnih izkaznic, ter jih označil za ključne člane tajvanske vojaške "enote za psihološko vojskovanje". Tajpej se je odzval na potezo Pekinga z obsodbo "despotskega in trmastega avtoritarnega režima". Tajvan je obljubil, da bo okrepil svojo obrambo.

V Nigeriji so protesti, na katerih demonstranti zahtevajo izpustitev separatističnega voditelja, prerasli v nerede. Policija je proti protestnikom uporabila solzivec, več deset ljudi pa je bilo aretiranih. Etnična skupina Igbo trdi, da jih nigerijska vlada marginalizira.

Slovenija je uvedla sankcije Miloradu Dodiku in mu prepovedala vstop v državo zaradi prelivanja kapitala. Dodik je bil obsojen na zaporno kazen, ki jo je odkupil. V odgovor je vlada Republike Srbske prepovedala vstop v entiteto slovenski predsednici Nataši Pirc Musar in ministrici za zunanje zadeve Tanji Fajon. Dodik je v diplomatski ofenzivi iskal podporo v Moskvi. Pred volitvami v Sloveniji je pozval Srbe, naj glasujejo za Janeza Janšo. Dodik trdi, da sta samo on in Netanjahu persona non grata v Sloveniji.

Pritožbeno sodišče v Bosni in Hercegovini je potrdilo enoletno zaporno kazen za proruskega bosanskega srbskega predsednika Milorada Dodika in šestletno prepoved opravljanja političnih funkcij. Dodik je bil obsojen zaradi njegovih separatističnih dejanj in neupoštevanja bosanskega mirovnega sporazuma iz leta 1995. Dodik je večkrat pozval k odcepitvi srbske entitete Republike Srbske in priključitvi Srbiji, kar je privedlo do sankcij ZDA proti njemu in njegovim zaveznikom.

Nigerijska vlada je pohvalila sodbo okrožnega sodišča Päijät-Häme na Finskem, ki je Simona Ekpo, samooklicanega zagovornika gibanja Biafra, obsodilo na šest let zapora. Vlada je izrazila zadovoljstvo nad odločitvijo sodišča.