APDEJT.si

Obdobje po pandemiji COVID-19 je razkrilo nepričakovane vrzeli v tradicionalnih ideoloških paradigmah, saj se civilni libertarci niso odzvali, sodišča niso delovala, velika podjetja in mediji pa so se popolnoma prilagodili novim razmeram. Vzporedno s tem se pojavlja koncept 'moralne poškodbe', ki opisuje socialno, psihološko in duhovno škodo, nastalo zaradi izdaje temeljnih vrednot, kot so pravičnost, poštenost in lojalnost. Ta pojem, prvotno raziskan v kontekstu samomorov pripadnikov izraelskih obrambnih sil, je bil razširjen tudi na vedenje Donalda Trumpa, katerega dejanja naj bi povzročala globoko moralno škodo ne le žrtvam, temveč tudi širši družbi.

Članki obravnavajo različne teme, povezane s plažami. Prvi članek s spletne strani abc.es se nanaša na značilnosti španske kulture na plaži, pri čemer se osredotoča na poletno obdobje. Drugi članek s spletne strani elperiodico.com pa obravnava kontroverzno temo burkinijev v Franciji, natančneje incident iz leta 2016, ko je policija ženski ukazala, naj se razkrije. Članek izpostavlja razpravo o tem, kdo določa, ali je nošenje burkinija vsiljevanje.

Generalni sekretar Združenih narodov, António Guterres, je pozval k skupni odgovornosti za ohranjanje zapuščine Nelsona Mandele. Opozoril je na pomembnost te zapuščine v svetu, ki ga pestijo konflikti, sistemske neenakosti in nazadovanje težko pridobljenih svoboščin. Guterres je poudaril, da je Mandela kljub brutalnemu zatiranju ohranil vizijo sprave, miru in enotnosti.

Novosadski biciklisti, združeni v neformalno skupnost "Tour de blokade NS", so ponovno organizirali protestno vožnjo po mestu pod sloganom "Sloboda – da!". Dogodek, ki je vključeval vožnjo po ulicah mesta, je bil namenjen javnemu izražanju njihovih zahtev.

Hulujeva nova miniserija 'Washington Black', ki temelji na nagrajeni istoimenski knjigi Esi Edugyan, gledalce popeljala v 19. stoletje, kjer spremljamo zgodbo mladega Georga Washingtona Blacka. Serija, ki se odvija v dveh časovnih obdobjih, pripoveduje o pobegu mladega sužnja, njegovem boju za svobodo in notranji mir. Kritiki so pohvalili adaptacijo, ki izpostavlja akcijske elemente in pustolovščino ter poglobljeno raziskuje temo osvoboditve.

Predsednik Romunije, Nicușor Dan, je ob Dnevu državne himne poudaril, da je himna 'Deșteaptă-te, române!' močan nacionalni simbol in sinonim svobode, ki opredeljuje bistvo demokratičnih in evroatlantskih idealov države. Opozoril je na pomen kohezije okoli nacionalnih vrednot in se spomnil tistih, ki so postavili neodvisnost. Čeprav se v enem članku omenja tudi premier Ilie Bolojan, je glavna oseba, ki jo vsi članki poudarjajo, Nicușor Dan in njegovo sporočilo ob tem prazniku.

V Kragujevcu je protest Ujedinjenih zborov privabil le okoli petdeset ljudi, udeleženci pa so izrazili nezadovoljstvo v prostorih SNS. V Novem Sadu se je protest "Slobodo, tu smo" zaključil s koncertom v kampusu, kjer so študenti zahtevali razpis volitev.

V Združenih državah Amerike anketa kaže, da večina Američanov za revščino krivi osebne odločitve, a hkrati želijo večjo vladno pomoč. V nasprotju s tem se v Poljski komunistični partiji soočajo z grožnjo prepovedi delovanja, saj Ustavno sodišče obravnava predlog za njeno prepoved.

Češki predsednik Petr Pavel je v govoru na Univerzi Harvard opozoril, da cilji Rusije presegajo trenutno frontno linijo in meje Ukrajine. Po njegovih besedah si Moskva prizadeva za razveljavitev mednarodnega reda, ki je nastal po hladni vojni, in če bo pri tem uspela, bo več kot 100 milijonov ljudi izgubilo svobodo.

Poljsko-ameriška zgodovinarka in publicistka Anne Applebaum je ob odprtju Salzburških iger opozorila na svetovne protidemokratične trende. Poudarila je, da je civilna družba s svojimi samoumevnimi svoboščinami v najhujši nevarnosti zadnjih generacij. K temu so po njenem mnenju prispevali tudi sami državljani, saj so demokracije bolj ogrožene kot kdaj koli prej, razlogi za to pa so številni.

Moški iz Marylanda, ki je bil neupravičeno zaprt 32 let, od tega desetletje na smrtni obsodbi, zaradi dveh umorov, katerih ni zagrešil, je vložil tožbo zoper nekdanje uslužbence organov pregona. Od petih obtoženih v tožbi jih je večina že pokojnih, kar zapleta sodni proces.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je ob obletnici padca berlinskega zidu in kristalne noči opozoril, da je demokracija v Nemčiji ogrožena kot že desetletja ne, in pozval k obrambi demokracije in svobode. Poudaril je, da sta demokracija in svoboda napadeni s strani naraščajočega ekstremizma, sovraštva in populizma, ter da je sedaj čas, da se posamezniki vključijo in zavzamejo za svobodo.

Članek na thecipherbrief.com poudarja, da so digitalne infrastrukture, kot so podmorski kabli in sateliti, ključne 'ozke grline' globalne moči, čeprav so manj vidne kot tradicionalni energetski kanali. Medtem pa gbnews.com poroča, da strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko britanski sistem digitalne osebne izkaznice, ki ga predlaga Keir Starmer, postal 'zlata jama' za hekerje in prevarante, ki bi kradli denar.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je bila Evropska unija od samega začetka mirovni projekt, ki je povezoval države članice. V času geopolitične negotovosti je širitev EU naložba v skupno varnost in svobodo.

Berlin bo s »Freedom Week«, ki bo vključevala disidente iz celega sveta, delavnice in razstave, obeležil obletnico padca berlinskega zidu in poudaril pomen svobode in demokracije.

V Dublinu, na Irskem, so izrazili resno zaskrbljenost za štiri ljudi, ki že dvanajsti dan gladovno stavkajo pred parlamentom (Leinster House). Protestniki zahtevajo državno podporo zaradi izkušenj v industrijskih in prevzgojnih šolah. V Veliki Britaniji je medtem podpora uvedbi digitalne identifikacije močno upadla. Vodja skupine za svobodo je pohvalil Britance, ker so zavrnili 'nadzorno državo'. Anketa je pokazala, da je podpora digitalni identifikaciji padla s 35 na -14 odstotkov.

Kralj Willem-Alexander in princesa Amalia sta se udeležila praznovanja 80. obletnice prve seje nizozemskega parlamenta po drugi svetovni vojni. Amalia je nosila obleko kraljice Máxime.

V Novem Sadu so po protestih izpustili Ružico Tumbas in Ognjena Mitrovića, ki sta bila pridržana po pregledu avtobusa, ki je peljal udeležence na protest v Vrbas. V Bogatiću so med protestom privedli poljedelca. Starši otrok s posebnimi potrebami niso mogli izvesti protesta zaradi dogodka Ćacilenda. Poljedelci so napovedali dvodnevni protest 13. in 14. oktobra zaradi neizpolnjenih zahtev.

Predsednik stranke SPD, Tomio Okamura, je ob obeležitvi 17. novembra, dneva boja za svobodo in demokracijo, položil vence pri Hlávkovih študentskih domovih v spomin na Jana Opletala, ki je umrl leta 1939 med nacistično okupacijo. Okamura je izrazil zaskrbljenost zaradi ponovne izgube svobode in poudaril, da se je za današnje vrednote boril okoli leta 1989. Na Narodni ulici v Pragi, kjer se obeležuje padec komunističnega režima, se ni pojavil.

Predsednica Ustavnega sodišča Romunije, Simina Tănăsescu, je izjavila, da je varnost brez svobode tiranija, svoboda brez varnosti pa kaos. Poudarila je, da je treba varnost in svobodo obravnavati kot komplementarna elementa, ne kot nasprotujoča si. Čeprav je nacionalna varnost že prisotna v ustavi, bi bila potrebna jasna definicija v temeljnem zakonu, da bi se izognili skrajnostim.