APDEJT.si

Organizacija Greenpeace je opozorila na pereč problem Afrike, ki se spopada z ogromnimi količinami zavržene hitre mode. Vsak teden na celino prispe na tisoče ton odpadnih oblačil, kar povzroča resne okoljske in socialne težave. To stanje ni le posledica globalne prekomerne proizvodnje, temveč tudi pomanjkanja učinkovitega sistema recikliranja in regulacije. Poleg okoljske obremenitve, se afriške države srečujejo tudi z uničevanjem lokalne tekstilne industrije, saj je povpraševanje po novih oblačilih zaradi poplave poceni rabljenih izdelkov manjše.

Turčija se je uveljavila kot ključno središče za pridobivanje tekstila, predvsem zaradi svoje bližine Evropi, kar jo je postavilo v vlogo 'asa v rokavu' za podjetja, kot sta Inditex in Mango. Vendar se ta strateška prednost zdaj srečuje z rastočo inflacijo, naraščajočimi stroški in pojavom novih konkurentov, kar ogroža njen položaj na svetovnem trgu modnega dobaviteljstva.

Indijske delnice so padle zaradi ameriških carin, ki so povečale dajatve na 50 odstotkov za številne izdelke, kar je prizadelo izvozne sektorje, kot so tekstil, dragulji, nakit in morski proizvodi. Po drugi strani pa je indijski sektor tekstila prejel spodbudo, saj je vlada podaljšala oprostitev uvoznih dajatev na bombaž do decembra 2025, s čimer želi povečati konkurenčnost na svetovnih trgih.

Tekstilna industrija Bangladeša, ki je ključnega pomena za gospodarstvo države in je drugi največji svetovni dobavitelj oblačil, se je znašla pred grožnjo kazenskih carin Združenih držav Amerike, ki so njen glavni kupec. Notranja politična kriza v državi dodatno zapleta trgovinska pogajanja in povečuje nestabilnost v ključnem sektorju azijske države.

Turški minister za trgovino Ömer Bolat je sporočil, da je država julija 2025 dosegla najvišjo mesečno vrednost izvoza v zgodovini republike, ki znaša 24,9 milijarde ameriških dolarjev. Letni izvoz se je povečal na 269,4 milijarde dolarjev, kar je prav tako rekordna vrednost.

ZDA so uradno uvedle 50-odstotne carine na indijsko blago, kar bo močno prizadelo izvoz tekstila. Indijski minister za trgovino Piyush Goyal je zavrnil strahove pred deglobalizacijo in poudaril, da države le prestrukturirajo trgovinske vezi. Indija ima rekordno visoke devizne rezerve, ki nudijo zaščito v času trgovinskih napetosti z ZDA. Prišlo je že do odpovedi naročil.

Po tem, ko so začeli veljati 25- in 50-odstotni ameriški davki na indijske izdelke, so se pojavili različni odzivi. Draguljarji iz Gujarata pričakujejo le kratkoročne učinke. Kevin Hassett iz ameriškega Nacionalnega ekonomskega sveta je indijsko 'neomajnost' izpostavil kot razlog za uvedbo davkov, medtem ko je Arvind Kejriwal kritiziral premierja Modija zaradi domnevne izdaje indijskih kmetov in ga obtožil odstranitve 11-odstotne uvozne dajatve na ameriški bombaž.

Mehika razmišlja o uvedbi carin na kitajski uvoz, vključno z avtomobili, tekstilom in plastiko, po zgledu ZDA. Brazilija je podpisala sporazum o kmetijskem sodelovanju z Mehiko, hkrati pa uvedla protidampinške ukrepe na uvoz jeklenih pločevin iz Kitajske in poliestrskih vlaken iz Kitajske, Indije, Tajske in Vietnama. Brazilija je začasno obdavčila tudi uvoz plastičnih smol iz ZDA in Kanade. Mehiški poslanec poziva k zaščiti delovnih mest pred naraščajočim uvozom kitajskih avtomobilov. Podpredsednik Brazilije, Geraldo Alckmin, je obiskal Mehiko s ciljem krepitve političnih in gospodarskih vezi.

Dvanajst mesecev po "monzunski revoluciji", ki je pretresla državo, Bangladeš okreva in se obnavlja, pri čemer pomembno vlogo igra tekstilna industrija. V državi se pripravljajo na prve volitve po odstavitvi prejšnje premierke, kar nakazuje na novo politično obdobje po prevratu.

Trg dela v Euskadiju je v drugem četrtletju leta zabeležil pozitivne premike, saj se je število zaposlenih povzpelo na 994.700, brezposelnost pa se je znižala na 7,13 %. V obdobju je bilo ustvarjenih 2.700 novih delovnih mest, število brezposelnih pa se je zmanjšalo za 6.500. Kljub splošnemu izboljšanju je industrija mode doživela padec, izgubila 1.200 delovnih mest zaradi prilagajanja v tekstilni industriji. Ta sektor je skupaj zaposloval 145.600 delavcev, pri čemer je tekstilni sektor zabeležil 7.700 zaposlenih manj, sektor usnja in obutve pa pridobil 7.000 novih zaposlenih, medtem ko je konfekcijska industrija izgubila 500 delovnih mest.

Predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, je uvedel podvojene carine na uvoz iz Indije, ki zdaj znašajo 50 %. Ta poteza bi lahko resno ogrozila odnose med Washingtonom in New Delhijem ter potencialno prizadela več tisoč proizvajalcev in trgovcev. Poleg tega bi lahko dvig tarif povzročil tudi višje cene za ameriške potrošnike. Po poročanju medijev naj bi bila uvedba carin povezana z nakupom ruske nafte s strani Indije.

Gospodarska zbornica Centra (CCIC) je napovedala organizacijo obiskov na dveh pomembnih sejmih v Parizu: "Texword Apparel Sourcing Paris" in "Première Vision Paris". Sejma bosta potekala med 14. in 18. septembrom 2025. Sejem Texworld Apparel Sourcing Paris bo predstavil več kot 1200 razstavljavcev iz 30 držav, kar poudarja pomen dogodka za tekstilno industrijo in iskanje novih dobaviteljev.

V Pratu v Italiji so odprli obrat Plures Alia, ki uporablja umetno inteligenco za recikliranje tekstila. Obrat naj bi izboljšal proces recikliranja in prispeval k bolj trajnostnemu ravnanju s tekstilnimi odpadki.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je izjavil, da bi moral biti 21. stoletje obdobje pospešenega razvoja in revitalizacije Azije, zlasti Južne Azije. Kitajska je ponovila svojo zavezo sodelovanju s Pakistanom pri spodbujanju regionalnega miru, razvoja in stabilnosti. Predsednik Asif Ali Zardari je ponovno potrdil zavezanost Pakistana krepitvi vezi s Kitajsko in poudaril pomen kitajsko-pakistanskega gospodarskega koridorja (CPEC).

Prva podpredsednica srbske vlade in ministrica za gospodarstvo Adrijana Mesarović je obiskala razstavni center tekstilne industrije v Kećau in napovedala, da kitajski tekstilni gigant Guan Nan načrtuje svojo prvo evropsko investicijo v Srbiji. Mesarovićeva je poudarila, da je Srbija ugodna država za vlaganja v tekstilno industrijo in pričakuje dodatne kitajske investicije v tem sektorju.

V požaru, ki je izbruhnil v tovarni oblačil in bližnjem skladišču kemikalij v Daki, glavnem mestu Bangladeša, je umrlo najmanj devet ljudi, en človek pa je bil ranjen. Oblasti pričakujejo, da se bo število žrtev še povečalo.

Indijski izvozniki tekstila iščejo nove kupce v Evropi in ponujajo popuste obstoječim strankam v ZDA, da bi ublažili udarec visokih ameriških carin, ki dosegajo tudi 50 %. ZDA so bile v fiskalnem letu do marca 2025 največji trg za indijski tekstil in oblačila. Evropska unija je največji trgovinski partner Indije z blagom, saj je dvosmerna trgovina v fiskalnem letu do marca 2024 znašala 137,5 milijarde dolarjev, kar je skoraj 90 % več kot v zadnjem desetletju.

Udruženje poslodavaca v Federaciji Bosne in Hercegovine (FBiH) in Sindikat tekstila, kože, obuće i gume sta podpisala kolektivno pogodbo za dejavnosti tekstilne, usnjarsko-predelovalne, gumarske in obutvene industrije v FBiH. Novi kolektivni pogodbi določa najnižjo neto urno postavko med 5,73 KM in 6,00 KM.

Druga izdaja sejma in vrha o dobavni verigi tekstila in oblačil za azijsko-pacifiško regijo (APTEXPO 2025) se bo od 19. do 21. novembra 2025 vrnila v Singapur. Dogodek bo združil svetovne voditelje, odločevalce in inovatorje iz tekstilne in oblačilne industrije.

Indijska vlada je podaljšala rok za oddajo novih vlog v okviru sheme za spodbujanje proizvodnje (PLI) za tekstilni sektor do 31. decembra. Odločitev je bila sprejeta zaradi velikega števila vlog, prejetih v zadnjem krogu vabil, ki se je začel avgusta 2025. Podaljšanje roka odraža povečano povpraševanje na trgu in zaupanje v domačo proizvodnjo tekstila, pri čemer vloge prihajajo iz sektorjev, kot so oblačila iz umetnih vlaken, tkanine iz umetnih vlaken in tehnični tekstil.