APDEJT.si

Več člankov poroča o različnih kontroverznih dejanjih in stališčih republikancev v Združenih državah Amerike. Med drugim, nekateri republikanski zakonodajalci so usmerjali volivce na Urad za varstvo potrošnikov (CFPB) za pomoč, nato pa glasovali za omejitev delovanja te agencije. Razkrite so tudi poteze, ki so sprožile zaskrbljenost glede spodkopavanja demokracije, kot so poskusi omejevanja volilne pravice in ponovnega razdeljevanja volilnih okrajev v Teksasu. Poudarjene so tudi kritike gospodarskih politik Donalda Trumpa, vključno s tarifami, ter preiskave v zvezi z njegovo administracijo. Opozorila so bila izrečena glede vpliva njegovih dejanj na vladno odgovornost in potencialne nevarnosti za pravosodni sistem.

Donald Trump je napovedal nove, obsežne kaznovalne carine za Indijo zaradi njenih povezav z Rusijo, pri čemer se sklicuje na več razlogov. Hkrati pa je dosegel trgovinski dogovor s Pakistanom za skupno razširitev pakistanskih naftnih zalog, kar bo znižalo ameriške carine na pakistanski izvoz.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je proti sodniku brazilskega vrhovnega sodišča, Alexandreju de Moraesu, uvedel sankcije v skladu z zakonom Magnitsky. Ukrep predvideva prepoved vstopa v ZDA ter zamrznitev premoženja in sredstev v ameriških finančnih institucijah. Bolsonaristi so potezo pozdravili, vendar pa je veselje zasenčil 'tarifaço', kar nakazuje na širše finančne ali gospodarske posledice.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo carin na indijsko blago v višini do 25 % in grozil s kaznimi državam, ki kupujejo rusko nafto in plin, da bi oslabil financiranje vojne v Ukrajini. Senat ZDA je predlagal vključitev sklada za podporo Ukrajini v obrambni proračun, kjer naj bi stroške krili zavezniki. Trump je podpisal tudi odlok o prekinitvi brezcarinskega uvoza določenih blagovnih znamk v ZDA. Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je na Trumpove grožnje z uvedbo carin odgovoril, da bo Brazilija poiskala druge trgovinske partnerje. Trump je prav tako podpisal trgovinski sporazum z Južno Korejo, ki vključuje 350 milijard dolarjev naložb in nakup 100 milijard dolarjev utekočinjenega zemeljskega plina. Medtem je vodja britanske stranke Reform UK, Nigel Farage, kritiziral demokratskega kongresnika Jamiejem Raskina zaradi njegovih pripomb o Trumpu, predsednik senatnega odbora za oborožene sile Roger Wicker pa bo avgusta vodil delegacijo ameriškega kongresa na Tajvan.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s podpisom izvršnega ukaza zaprla carinsko določbo 'de minimis', da bi zaščitila Američane pred uvozom fentanila, ponarejenih izdelkov in gospodarske sabotaže. Medtem so ameriške cene bakra po Trumpovi potrditvi 50-odstotne carine, ki izključuje rafinirane izdelke, strmoglavile za več kot 19 %. Evropska unija je priznala, da ne more zagotoviti obljubljenih 600 milijard dolarjev naložb ZDA, saj bi te morale priti od zasebnih podjetij, nad katerimi Bruselj nima nadzora. Dodatno so ZDA s Južno Korejo sklenile trgovinski sporazum, ki predvideva 15-odstotne carine na južnokorejsko blago, v zameno pa naj bi se Južna Koreja zavezala k naložbam v višini 350 milijard dolarjev v ameriške projekte in nakupu energetskih izdelkov v vrednosti 100 milijard dolarjev iz ZDA.

Večina ameriških delnic je v sredo zdrsnila, saj so na Wall Streetu narasli dvomi o tem, ali bo Federal Reserve do septembra znižal obrestne mere, kar je vplivalo tudi na mešano gibanje azijskih borz.

Donald Trump je podpisal odlok, ki formalizira uvedbo 50-odstotnih carin na brazilske izdelke. Bela hiša je odločitev utemeljila z "zahrbtnimi napadi Brazilije na svobodne volitve in temeljne pravice do svobode izražanja Američanov". Trump naj bi prav tako zahteval amnestijo za Bolsonara. Portugalski mediji poudarjajo, da gre za nadaljnjo eskalacijo konflikta med Belo hišo in vlado Lule da Silve.

Francoski finančni minister je sklenjeni dogovor o trgovinskem okviru z ZDA označil za najboljši možni kompromis in nadaljeval pogovore za oprostitev carin za vina in žgane pijače. Ameriški predsednik Donald Trump je namignil na morebitne 25-odstotne carine za Indijo, čeprav je trgovinski dogovor med Indijo in ZDA opisal kot »zelo uspešen«. Glencore je napovedal zmanjšanje stroškov za milijardo dolarjev do konca leta 2026, kar je odziv na pritisk nižjih cen surovin in ekonomske vplive Trumpovih politik.

Tajvan razmišlja o uvedbi omejitev dobave polprevodnikov Južni Afriki. Ta potencialni protiukrep je odgovor na odločitev Južne Afrike, da preimenuje tajvansko predstavništvo, kar je Tajvan označil za 'grob' in nesprejemljiv korak.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je kritiziral Indijo zaradi njenih vezi z Rusijo in napovedal uvedbo 25-odstotnega uvoznega carinskega tarifnega paketa na indijsko blago. Trump je svojo odločitev objavil na družbenih omrežjih, saj so se carine pričele izvajati v sredo.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je kljub trgovinskim politikam nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa zvišal napovedi globalne gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto, saj so se Trumpove trgovinske politike izkazale za manj škodljive, kot je bilo pričakovano. V Kanadi pa centralna banka (Bank of Canada) skoraj zagotovo ne bo spreminjala obrestnih mer, saj ocenjuje pritisk inflacije v luči gospodarske škode, ki jo povzročajo ameriške carine.

Nekdanji visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Joseph Borrell, je izjavil, da trgovinski sporazum med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo geopolitično in ekonomsko slabi Evropo. Borrell je poudaril, da so carinske tarife in sporazumi, ki jih je uvedla administracija Donalda Trumpa, Evropo postavili v slab strateški položaj, kar je negativno vplivalo na njeno gospodarsko moč.

Ameriško gospodarstvo je med aprilom in junijem zraslo za 3,0 odstotka, s čimer je preseglo pričakovanja. Vendar pa ekonomisti dvomijo v nadaljnjo rast zaradi Trumpove carinske politike.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump naj bi februarja 2025 napovedal konec BRICS-a, potem ko naj bi zagrozil s 100-odstotnimi carinami za države, ki se želijo izogniti uporabi dolarja v trgovanju. Medtem se Kitajska in ZDA dogovarjata o podaljšanju tarifnega premirja, s čimer bi Kitajska pridobila dodaten čas, da okrepi svoj pogajalski položaj v primerjavi z Evropsko unijo. Za 90-dnevno podaljšanje mora potrditi še Donald Trump.

Donald Trump je dosegel nov obsežen trgovinski sporazum, ki krepi ameriško gospodarstvo. Hkrati je Trump v objavi na Truth Social 30. julija 2025 poslal ostro sporočilo Indiji in Rusiji, v katerem je zavrnil pomisleke glede indijskega zavezništva z Rusijo, rekoč, da ga ne zanima, kaj se dogaja z njunima gospodarstvoma.

Zollni dogovor med ZDA in EU, ki je sprva povzročil val olajšanja na borzah, zlasti v Nemčiji, je hitro naletel na kritike in zaskrbljenost. Čeprav je Dax ob objavi dogovora zabeležil porast, so se vlagatelji kasneje poglobili v podrobnosti in ugotovili, da dogovor za Evropo pomeni boleč kompromis. Kritiki opozarjajo na številna odprta vprašanja in manjkajoče podrobnosti, kar pušča dvome o tem, ali gre za preboj ali kapitulacijo evropske strani. Še posebej je izpostavljena visoka cena, ki jo bo morala Evropa plačati za ta dogovor.

Donald Trump je predlagal strategijo globalnih osnovnih carin, kar nakazuje trajen premik k ekonomskemu nacionalizmu z namenom spodbujanja ameriške proizvodnje in pritiska na države za ugodne trgovinske dogovore. Medtem ko je Trumpova administracija napovedala 15-odstotne carine na evropski uvoz in investicijski dogovor v vrednosti 600 milijard dolarjev z EU, so se pojavili predlogi za 'tarifne rabate' oziroma povratna nakazila. Te poteze poudarjajo prizadevanja ZDA za ponovno opredelitev mednarodnih trgovinskih odnosov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je ostro kritiziral Evropsko unijo zaradi njene drže v pogajanjih z ZDA glede carin. Poudaril je, da EU ni bila dovolj prepričljiva in ni vzbujala zadostnega strahu, kar je pripeljalo do neugodnega dogovora. Macron je dejal, da je Francija vedno zastopala trdno stališče in da bo tako delovala tudi v prihodnje.

Nedavni dogovor med Evropsko unijo in ZDA o carinah, ki naj bi določal 15-odstotne carine na nekatere evropske izdelke, je povzročil precejšnje razburjenje in razkol znotraj EU. Španski mediji so ga označili za 'ponižanje' in 'vazalstvo', saj naj bi vključeval tudi prenos bogastva iz EU v ZDA preko nakupov utekočinjenega zemeljskega plina in vojaške opreme. Dogovor naj bi bil asimetričen in naj bi Evropo spravil v podrejen položaj med energetsko odvisnostjo, proizvodno in tehnološko šibkostjo ter naraščajočo strateško nepomembnostjo. Številne španske organizacije in politične stranke, vključno z regionalno vlado in PSCL, so izrazile ostro zavračanje dogovora, medtem ko je v Evropi zavladala delitev med tistimi, ki ga vidijo kot nesprejemljivo podreditev, in tistimi, ki zagovarjajo pragmatizem, da bi se izognili trgovinski vojni.

Kanadska centralna banka je obrestno mero ohranila pri 2,75 odstotka, kar kaže na odpornost kanadskega gospodarstva kljub negotovosti v trgovini z ZDA. Medtem ko so trgovci prebavljali novice o trgovinskem sporazumu med ZDA in EU, je evro v primerjavi z britanskim funtom in ameriškim dolarjem upadel. Pričakuje se tudi znižanje obrestnih mer s strani Banke Anglije.