APDEJT.si

V Turčiji je umrl specialist Servet Ökkeş Çakır, ki je bil ranjen v nesreči z vojaškim vozilom v Edirnu. Ministrstvo za nacionalno obrambo je potrdilo njegovo smrt. Čakır, ki je bil registriran v provinci Osmaniye, je bil poškodovan med vzdrževanjem vojaškega vozila. Njegovo truplo so s slovesnostjo prepeljali v rodni kraj Osmaniye.

V Uradnem listu so bili objavljeni odloki predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana o povišanjih in imenovanjih v Generalnem poveljstvu žandarmerije in Poveljstvu obalne straže v Turčiji. Med drugim je bil generalmajor Yusuf Kenan Topcu povišan v generalpolkovnika, spremenjeno pa je bilo tudi 35 poveljnikov žandarmerije po provincah.

Seja Sveta za nacionalno varnost (MGK) v Turčiji, ki jo je vodil predsednik Recep Tayyip Erdoğan, je trajala skoraj štiri ure in se zaključila s šesttočkovno izjavo. Glavni poudarek je bil na 'Turčiji brez terorizma'. Med pomembnimi temami so bili tudi boj proti terorizmu, razvoj dogodkov v Siriji ter konflikt med Izraelom in Iranom.

V Čankırıju v Turčiji, kjer divja obsežen gozdni požar, so kamere ujele prizore osebja gozdnega gospodarstva, ki med bojem z ognjem opravlja popoldansko molitev (ikindijo) kar na vozilu. Požar v okrožju Yapraklı gasijo s sedmimi helikopterji in številnimi vozili ter osebjem, dogodek pa je bil deležen velike pozornosti in pohval v turških medijih.

V potresnem območju Turčije so bile dokončane dvonadstropne podeželske hiše, saj se država pospešeno loteva sanacije po katastrofalnem potresu. Minister za okolje, urbanizacijo in podnebne spremembe Murat Kurum je napovedal, da se pripravljajo na predajo ključev 300.000. domovanja, kar predstavlja pomemben mejnik pri obnovi. Zgradbe so bile dokončane v vasi Bulanık v Kahramanmaraşu, ki je bila močno prizadeta v potresu.

V dveh ločenih prometnih nesrečah v Kastamonuju v Turčiji so bile poškodovane še štiri osebe. Ena nesreča je vključevala prevračanje lahkega gospodarskega vozila, druga pa trčenje dveh avtomobilov. Poškodovane so prepeljali v bolnišnico.

V turških provincah Karabuk in Bursa se nadaljujejo obsežni gozdni požari. Medtem ko so požari v okrožjih Merkez, Safranbolu in Ovacik v Karabuku pod nadzorom in potekajo dela na hlajenju, se v Bursi, natančneje v okrožju Orhaneli, peti dan nadaljujejo prizadevanja za obvladovanje požara. Notranji minister Yerlikaya je sporočil, da se aktivnosti na območju požara v Bursi nadaljujejo z intenzivnimi prizadevanji.

Agencija za obvladovanje nesreč in izrednih razmer (AFAD) je sporočila, da je turško mesto Konya v okrožju Ilgin prizadel potres z magnitudo 4,3. Incident je povzročil preplah med prebivalci.

Požari, ki so se razplamteli v treh turških provincah zaradi močnih vetrov in visokih temperatur, so se razširili. Dim je prekril tudi gorsko provinco Karabuk severno od Ankare. Težke razmere vladajo tudi v Grčiji in Bolgariji, kjer se gasilci prav tako borijo z ognjenimi zublji.

Delegacija Hamasa, ki se je v katarski Dohi pogajala z Izraelom o prekinitvi ognja v Gazi, je po poročanju tiskovne agencije AFP zapustila mesto. Člani delegacije naj bi odpotovali v Istanbul na pogovore s turškimi uradniki o zadnjem stanju pogajanj. Novica prihaja po tem, ko so pogovori o premirju v Gazi zašli v slepo ulico.

Turške oblasti so zaprosile Romunijo za izročitev nevarnega mafijca iz Istanbula, ki je osumljen umorov in ugrabitev. Mafijca so v Romuniji ujeli med prometno kontrolo.

Turčija se je 25. julija uradno pridružila Bogotski deklaraciji, ki obravnava ukrepe proti Izraelu zaradi njegovega delovanja v Gazi. Turčija je svojo udeležbo izrazila z noto, poslano kolumbijskemu zunanjemu ministrstvu. Kljub temu je Turčija izrazila zadržke glede sklicevanj na Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu (BMDHS) v drugi in tretji točki deklaracije.

V zadnjih dveh tednih so turške žandarmerijske sile v 26 provincah izvedle operacije proti teroristični organizaciji FETÖ, pri čemer so prijeli 77 osumljencev. Po navedbah notranjega ministra Alija Yerlikaye so jih 56 po aretaciji pridržali. Med operacijami so zasegli tudi veliko organizacijskih dokumentov.

Obdukcijsko poročilo je pokazalo, da je štiričlanska nemška družina, ki je umrla v Istanbulu, bila zastrupljena s strupenim plinom fosfinom. Smrt ni bila posledica zastrupitve s hrano, ampak z insekticidom.

V obsežni akciji so turški preiskovalci ponovno vzeli na tarčo istanbulsko mestno upravo, ki jo vodi opozicija. Med operacijo je bilo aretiranih 20 oseb, kar je sprožilo vprašanja o političnih motivih za tovrstne posege.

Evropska unija je kljub aretaciji istanbulskega župana Ekrema Imamogluja in splošnemu zatiranju opozicije v Turčiji nadaljevala s sodelovanjem. Imamoglu, ki velja za glavnega tekmeca turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, se je februarja soočil z obtožbami o korupciji in bil pridržan, kar je presenetilo evropske uradnike. Dogodek se je zgodil po predhodnih pravnih izzivih, s katerimi se je Imamoglu že srečeval.

Turške oblasti so nadaljevale z ukrepi proti opozicijski stranki CHP in v Istanbulu izvedle operacijo, v kateri so aretirale 20 oseb, povezanih z mestno upravo. Proti 25 posameznikom poteka preiskava zaradi domnevne manipulacije. Med aretiranimi je tudi generalni direktor mestnega podjetja za javni promet IETT.

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojo taktiko ultimativnega pritiska glede ukrajinske vojne sprožil ostre odzive, zlasti iz Rusije, kjer je Dimitrij Medvedjev opozoril, da je vsak ultimatum korak proti vojni. Hkrati so se pojavile kritike glede trgovinskega sporazuma med EU in ZDA, ki ga je Evropska unija označila kot najboljši možen dogovor, nekateri pa so ga razumeli kot priznanje poraza EU v pogajanjih.

Madžarski politik Balázs Orbán je za CNN povedal, da želita tako Ukrajina kot Rusija nadaljevati vojno. Po njegovem mnenju mora Evropa okrepiti lastno varnost. Tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in ruski predsednik Vladimir Putin sta imela telefonski pogovor, v katerem je Erdogan pozval k tretjemu krogu pogajanj med Ukrajino in Rusijo ter ponudil Turčijo kot gostiteljico. Pogovor je bil osredotočen tudi na stabilnost v Siriji.

Mednarodni denarni sklad (MDS) je zvišal svojo napoved svetovne gospodarske rasti za leto 2025 na 3 %, kar je pripisal predvsem nepričakovanemu povečanju trgovine, ki je posledica prizadevanj za izogibanje novim carinam Donalda Trumpa. Kljub temu opozarjajo, da carine še vedno predstavljajo grožnjo gospodarskim obetom, zlasti pred avgustovskim skokom ameriških carin.