APDEJT.si

Vojaška hunta v Mjanmarju je pred letošnjimi obljubljenimi volitvami sprejela nov, izjemno strog volilni zakon. Zakon določa kazni, ki lahko sežejo do smrtne obsodbe za vsakogar, ki nasprotuje ali ovira volitve. Ta poteza kaže na odločnost hunte, da nadzoruje volilni proces in prepreči morebitno opozicijo.

Mjanmarska hunta je končala izredne razmere in napovedala oblikovanje komisije, ki jo vodi vodja vojske Min Aung Hlaing, za izvedbo volitev. Opozicijske skupine so napovedale bojkot volitev, ki jih označujejo za prevaro, namenjeno legitimizaciji vojaške vladavine. Mednarodna skupnost kritizira priprave na volitve, ki so predvidene za december.

Združene države Amerike so se odločile za odpravo sankcij proti zaveznikom mjanmarske vojaške hunte, kar je naletelo na ostro obsodbo strokovnjaka Združenih narodov za človekove pravice v Mjanmaru. Odločitev je prišla po tem, ko je mjanmarski vojaški poveljnik poslal pismo takratnemu ameriškemu predsedniku Trumpu, v katerem je pohvalil njegovo 'močno vodstvo'. Strokovnjak ZN je kritiziral ZDA zaradi umika sankcij proti zaveznikom mjanmarskih vladajočih generalov in z njimi povezanih vojaških podjetij.

Vojaška vlada Mjanmara je sprejela nov volilni zakon, ki predvideva kazni, vključno s smrtno kaznijo, za vsakogar, ki nasprotuje ali ovira volitve, napovedane za konec leta. Zakon je bil objavljen v državnem časopisu Myanma Alinn.

Mjanmarska vojaška hunta je sporočila, da volitve ne bodo potekale v več deset volilnih okrožjih. Od skupno 440 okrožij v zgornjem in spodnjem domu parlamenta je bilo preklicanih 65, kar predstavlja skoraj 15 % vseh.

Vojaška vlada v Burkini Faso je razpustila neodvisno volilno komisijo države. Ta poteza pomeni nadaljnje centralizacijo moči v rokah hunte, ki je prevzela oblast v državi.

Vodja mjanmarske vojaške vlade, general Min Aung Hlaing, se je udeležil redke slovesnosti ob dnevu mučenikov, s katero so počastili generala Aung Sana, junaka neodvisnosti in očeta zaprte nekdanje voditeljice Aung San Suu Kyi. To je bil prvič, da se je 69-letni general Min Aung Hlaing udeležil te slovesnosti.

Trumpova administracija načrtuje pregled vseh beguncev, ki so bili sprejeti v ZDA med Bidenovim mandatom. Dokument o tem je pridružila agencija Associated Press.

Norveški telekomunikacijski velikan Telenor je po državnem udaru v Mjanmaru leta 2021 vojaški hunti izročal občutljive osebne podatke uporabnikov, blokiral spletne strani in telefonske številke. Med prizadetimi je tudi Nobelova nagrajenka Aung San Suu Kyi. Razkritje je objavila norveška radiotelevizija NRK.

V Gvineji je vrhovno sodišče objavilo začasni seznam devetih kandidatov za predsedniške volitve, ki bodo potekale 28. decembra. Med njimi je tudi vodja hunte, Mamadi Doumbouya, ki je na oblasti od septembra 2021, ko je strmoglavil predsednika Alpha Condéja. Doumbouya je obljubil, da bo oblast predal civilistom, vendar se zdaj poteguje za predsedniški položaj.

V Mjanmaru je vojska med protestom proti hunti iz motoriziranih paraglajderjev odvrgla bombe na množico, pri čemer je bilo ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tudi otroci. Napad se je zgodil med budističnim festivalom v kraju Chaung U. Od leta 2021, ko je vojska prevzela oblast z državnim udarom, v državi poteka državljanska vojna.

Vodja državnega udara v Gvineji, Mamadi Doumbouya, je nakazal svojo morebitno kandidaturo na prihajajočih predsedniških volitvah, kar potrjuje ugibanja o njegovi želji po "nadaljevanju" vodenja države. Ta poteza je bila pričakovana, glede na prejšnje izjave njegovih sodelavcev.

V Avstraliji pravniki za človekove pravice in zagovorniki demokracije pozivajo k nacionalni zaščiti protestnikov zaradi porasta pravnih ukrepov proti njim. V Gambiji pa voditelj GMC Mai Fatty ne soglaša s protestniki proti Pura, ki so večinoma v priporu zaradi protestiranja brez dovoljenja, a poudarja pravico do protesta kot temelj demokracije.

Preiskovalci Združenih narodov so odkrili obsežne dokaze o sistematičnem mučenju v pripornih centrih v Mjanmaru. Poročilo navaja primere električnih šokov, davljenja, posilstev in opeklin spolnih organov. Preiskovalci so zabeležili tudi druge hude zlorabe med zaslišanji in v priporu, vključno s spolnim suženjstvom. Junta v Mjanmaru naj bi bila odgovorna za te grozljive kršitve človekovih pravic.

Mjanmarska hunta je uradno končala izredne razmere, ki so trajale štiri leta in pol, ter pospešila priprave na decembrske volitve. Opozicijske skupine so obljubile bojkot volitev, saj menijo, da bo hunta z njimi utrdila svojo moč.

Mjanmarska hunta je sporočila, da bodo volitve potekale 28. decembra.

V Maliju so aretirali več kot 30 vojakov in vojaških uradnikov, ki so osumljeni poskusa destabilizacije vlade. Aretacije so potekale čez noč in se pričakuje, da se bodo nadaljevale. Dogodek kaže na notranje napetosti v državi.

Mjanmarska vojaška hunta je kljub siloviti državljanski vojni, ki poteka v državi, določila 28. december kot datum začetka dolgo obljubljenih volitev. Vojaško podprta volilna komisija je določila ta datum kot začetno fazo volitev, ki so prve po državnem udaru leta 2021.

Mjanmarska vojaška hunta je razkrila podrobnosti o prihajajočih volitvah, ki naj bi potekale v več fazah. Volitve so napovedane po tem, ko je stranka Aung San Suu Kyi leta 2020 zmagala z veliko večino. Datum volitev še ni znan.

Mjanmarska vojaška hunta je odpravila izredno stanje, ki je veljalo od februarja 2021, nekaj mesecev pred načrtovanimi volitvami. Po besedah predstavnika hunte naj bi ta poteza omogočila izvedbo volitev na poti k večstrankarski demokraciji.