APDEJT.si

Iran je izrazil polno pripravljenost na boj proti kakršnikoli novi agresiji s strani Izraela ali ZDA, je sporočil iranski vrhovni vojaški poveljnik, generalmajor Abdolrahim Mousavi, v telefonskem pogovoru. Ta izjava poudarja odločenost Irana, da se odzove na morebitne prihodnje napade, o čemer je poročala tudi agencija Tasnim.

Pentagon je po novem zakonu o proračunu, ki ga je kongres sprejel in predsednik podpisal 4. julija, prejel osupljivo povečanje v višini 150 milijard dolarjev. To bo predlagani proračun Pentagona za prihodnje leto povzdignilo na več kot 1 bilijon dolarjev. Večji del tega ogromnega zneska naj bi bil namenjen proizvajalcem orožja, kar je sprožilo pomisleke glede prioritizacije oborožitve pred potrebami vojakov in splošne varnosti.

Ukrajinska obveščevalna služba je razkrila, da Rusija načrtuje vložiti približno 1,1 bilijona dolarjev (943 milijard evrov) v program prezbrojevanja do leta 2036. Vodja Glavne obveščevalne uprave Ukrajinskega obrambnega ministrstva (HUR) Kirilo Budanov je opozoril, da bi to lahko bil največji program oboroževanja po razpadu Sovjetske zveze.

NATO je potrdil, da bodo vse države članice letos dosegle cilj 2 % BDP za obrambo. Junija so voditelji zveze NATO sprejeli novo zavezo o povečanju izdatkov za organizacijo na 5 % BDP v naslednjem desetletju. Španija bo cilj 2% dosegla leta 2025.

Španija je prvič v zgodovini dosegla 2 % BDP za vojaško porabo, s čimer izpolnjuje cilj NATO za leto 2025. Kljub temu pa podatki kažejo, da le malo držav članic NATO bo doseglo novi cilj porabe za obrambo, ki je bil dvignjen na 3,5 % BDP. Francija, Nemčija in Nizozemska so že dosegle prvotni cilj 2 % BDP.

Nato je napovedal, da bodo vse članice letos dosegle cilj porabe za obrambo v višini 2 % BDP. Kljub temu le tri države izpolnjujejo novejši in ambicioznejši cilj 3,5-odstotne porabe. Portugalska bo letos za obrambo namenila 5,9 milijarde evrov in bo tako dosegla cilj Nata.

Evropska unija, zlasti Španija, se je ponovno znašla pod pritiskom ZDA, da poveča svojo obrambno porabo in okrepi industrijsko sodelovanje. Želja Severne Amerike je, da bi se prodaja ameriške obrambne opreme Evropi soočala z minimalnimi ovirami. Na vrhu Nata konec junija so se države članice zavezale, da bodo do leta 2035 porabo za vojsko povečale na 5 % BDP, kljub temu, da so se že leta 2014 zavezale k povečanju vojaških izdatkov, a so se nekateri problemi očitno pojavili pri nekaterih državah.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je napovedal poseben proračun v višini 40 milijard dolarjev za nakup orožja, vključno z izgradnjo obrambnega sistema "Tajvanska kupola", ki bo imel visoko raven zaznavanja in prestrezanja. Ta poteza sledi naraščajočim napetostim s Kitajsko in prizadevanjem ZDA, da bi Tajvan povečal svojo obrambno porabo. Sredstva bodo razporejena v osmih letih, od 2026 do 2033, in so del strategije za soočanje s kitajskimi grožnjami invazije.

Združene države Amerike naj bi med 12-dnevnim spopadom v regiji porabile približno četrtino svojih zalog prestreznikov protiraketnega sistema THAAD. Po poročilih CNN, ki se sklicuje na vire, naj bi ZDA izstrelile med 100 in 150 raket, vsaka s ceno okoli 12,7 milijona ameriških dolarjev, za obrambo Izraela pred iranskimi izstrelki v maju. To predstavlja znatno porabo kritičnih raketnih obrambnih sistemov.

Albanska vlada načrtuje proračun v višini 8,8 milijarde evrov za leto 2026, ki vključuje znatno povečanje socialnih izdatkov in javnih naložb. 100 milijonov evrov bo namenjenih za povišanje pokojnin v skladu z novo shemo, 135 milijonov evrov pa za povračilo stroškov zdravil. Za obnovo bo namenjenih 50 milijonov evrov.

Globalna vojaška poraba se povečuje v najhitrejšem tempu od hladne vojne, kar je posledica tehnoloških sprememb v načinu bojevanja. Letna vojaška poraba se strmo dviguje.

Leta 2024 je globalna vojaška poraba dosegla rekordnih 2,7 bilijona dolarjev, kar je 9,4-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej. Združene države Amerike, Kitajska in Rusija so vodile po vojaški porabi in predstavljale več kot polovico svetovne vsote. Povečanje je posledica naraščajočih geopolitičnih napetosti, ki so vplivale na povečanje vojaških izdatkov v vseh petih regijah sveta.

Med obiskom ministra za obrambo ZDA, Pita Hegseta, v demilitarizirani coni je Severna Koreja izstrelila približno deset raket iz večcevnih raketometov proti Rumenem morju. Do izstrelitev je prišlo malo pred prihodom Hegseta.

Severna Koreja je 3. novembra izstrelila približno deset raket med obiskom norveškega ministra za obrambo, Bjørna Arilda Grama, v demilitariziranem območju na meji med Severno in Južno Korejo, poroča Yonhap.

Švedska vlada je napovedala proračun za leto 2026 v višini 80 milijard kron (8,5 milijarde dolarjev), s ciljem pospešiti gospodarsko rast pred splošnimi volitvami naslednji september. Proračun vključuje znižanje davkov v višini 46 milijard kron na delo, pokojnine in hrano, ter povečanje vojaške porabe. Zaradi močnega finančnega stanja države z nizkim javnim dolgom se Švedska razlikuje od drugih evropskih držav, ki se spopadajo z visokimi dolgovi. Cilj proračuna je okrepiti gospodarstvo in pridobiti volivce pred volitvami.

Ben Cohen, soustanovitelj podjetja Ben & Jerry's, je vodil protest proti vojaški porabi ZDA pred ameriškim Kapitolom. Protest je sledil odhodu Jerryja Greenfielda iz Ben & Jerry's zaradi spora glede Gaze. Cohen je ostro kritiziral preimenovani 'Oddelek za vojno' in splošno obrambno porabo ZDA.

V Indoneziji potekajo množični protivladni protesti zaradi nasilja policije, korupcije in naraščajočih življenjskih stroškov, ki so zahtevali več življenj. Predsednik Prabowo Subianto je obljubil preklic ugodnosti zakonodajalcem in ukazal stroge ukrepe proti izgrednikom. V Indiji je policija zahtevala, da aktivist Manoj Jarange in njegova ekipa zapustijo Azad Maidan v Mumbaju, kjer protestirajo zaradi kvote za Marathe. V Avstraliji pa so potekali protesti proti priseljevanju, na katerih so protestniki pozivali k upočasnitvi migracij.

Članki so potrdili, da se Rusija sooča z naraščajočimi proračunskimi težavami zaradi velike vojaške porabe. Moskva se pripravlja na dvig davkov in zmanjšanje proračunskih izdatkov zaradi proračunskega primanjkljaja, padca prihodkov od nafte in plina ter upočasnjevanja gospodarske rasti. Čeprav je Putin julija napovedal zmanjšanje vojaške porabe, uradniki pričakujejo njeno povečanje.

Na Poljskem posojilojemalci nestrpno pričakujejo odločitev Sveta za monetarno politiko glede obrestnih mer. Ekonomisti so razdeljeni glede morebitnega znižanja. V Romuniji večina državljanov želi, da bi jih EU bolje zaščitila v globalnem kontekstu in pred varnostnimi tveganji. V Bolgariji pa le 58 % ljudi meni, da je država imela koristi od članstva v EU, pri čemer inflacija ostaja največji problem. Bolgarija beleži tudi največjo rast cen v industriji v EU.

Vojaški izdatki Evropske unije naj bi leta 2025 dosegli nov rekord v višini 381 milijard evrov (572 milijard dolarjev), kar je posledica povečanih naložb držav članic v obrambo, zlasti zaradi skrbi glede Rusije. Približno 130 milijard evrov bo namenjenih za naložbe, kot je novo orožje. To je sporočila obrambna agencija EU.