APDEJT.si

Nemška vlada je potrdila osnutek proračuna za leto 2026, ki vključuje rekordno zadolževanje in visoke izdatke, medtem ko je finančni minister Lars Klingbeil opozoril, da bo po letu 2027, ko se pričakuje finančna vrzel v višini 172 milijard evrov do leta 2029, nujen oster varčevalni načrt. Klingbeil je omenil možnost povišanja davkov in poudaril, da bodo potrebni drastični rezi, tudi na področju pokojnin. Kljub temu, da je Klingbeil zagovarjal zadolževanje kot spodbudo za rast, se pričakujejo resne finančne težave in neizogibni varčevalni ukrepi, ki bodo vplivali na vse resorje in državljane. Medtem se Brandenburg zavzema za hitro izvedbo infrastrukturnega paketa v višini treh milijard evrov, vlada pa je tudi napovedala povečanje sredstev za filmsko industrijo od leta 2026 dalje.

Predlogi izvoljenega predsednika Karola Nawrockega za "pravično valorizacijo pokojnin" so povzročili polemiko, na katero se je odzval predsednik Zaklada za socialno zavarovanje (ZUS) Zbigniew Derdziuk. Opozoril je, da bi dodajanje novih sredstev, čeprav privlačno za upokojence, zahtevalo financiranje in s tem povečanje zadolževanja države.

Nemčija je povečala finančno podporo filmski industriji in serijam, pri čemer so se sredstva za promocijo filmov od prihodnjega leta občutno povečala. Kulturni minister Weimer si prizadeva za produkcijo več blockbusterjev in uspešnih serij »made in Germany« in obljublja nov investicijski zakon. Od leta 2026 naj bi bilo za produkcije v Nemčiji na voljo 310 milijonov evrov, kar predstavlja skoraj podvojitev sredstev.

Ameriško finančno ministrstvo je zvišalo svojo oceno zadolževanja za tretje četrtletje na bilijon dolarjev, kar je precej več od prvotnih 554 milijard dolarjev. Namen tega povišanja je dopolnitev denarnega stanja. To odločitev so finančne agencije že predvidele, saj so opozorile na precejšen skok v potrebah po financiranju v tekočem četrtletju, ki znaša več kot 400 milijard dolarjev, s 554 milijard na 960 milijard dolarjev.

Nemška črno-rdeča koalicija je predstavila svoj drugi proračun od prevzema mandata, ki se osredotoča na investicije in razbremenitve. Minister Klingbeil je poudaril, da bodo kljub temu nastopili težji časi, nekateri mediji pa poročajo o velikem zadolževanju za financiranje teh ukrepov, predvsem za leto 2026.

Potrošniška združenja so ponovno izrazila zaskrbljenost glede plačilnih metod »kupi zdaj, plačaj pozneje«, ki so pogosto na voljo pri spletnih nakupih. Poudarila so, da lahko te metode potrošnike pahnejo v dolžniško past in pozvala k strožjim predpisom za preprečevanje naraščanja dolgov med prebivalstvom. Opozorilo je bilo izdano v luči predlaganih novejših ureditev potrošniških kreditov, ki bi lahko povečale tveganje za prezadolženost.

Nemška vlada je sprejela osnutek proračuna za leto 2026, ki predvideva rekordne investicije. S tem želi Berlin opustiti fiskalni konzervatizem v korist modernizacije države in krepitve obrambne sposobnosti, pri čemer načrtuje zadolžitev v višini 174,3 milijarde evrov. Kljub temu, da je predlog proračuna za 2026 že sprejet, Nemčija še nima dokončno potrjenega letošnjega proračuna, saj je vlada padla in so bile razpisane predčasne volitve.

Češki državni dolg je v prvem polletju dosegel rekordnih 3,504 bilijona kron, kar pomeni povečanje za 139 milijard kron od začetka leta. Po podatkih ministrstva za finance tako teoretično na vsakega Čeha odpade dolg v višini 322.170 kron. Kljub prizadevanjem vlade za konsolidacijo javnih financ se zadolževanje države še naprej hitro povečuje, pri čemer dolg narašča hitreje kot gospodarstvo.

Danska ministrica za evropske zadeve, Marie Bjerre, je po zasedanju Sveta za splošne zadeve v Bruslju izjavila, da nobena članica EU ni pripravljena sprejeti predlaganega večletnega finančnega okvira, kar napoveduje težka pogajanja. Hkrati je Evropsko združenje letalskih, varnostnih in obrambnih industrij (ASD) od Bruslja zahtevalo rekordno povečanje vojaške porabe, in sicer 150 milijard evrov v naslednjem večletnem proračunu. Nemški kancler Merz pa je zavrnil proračun von der Leyenove, saj ne dovoljuje novih zadolževanj, čeprav je Nemčija nedavno dosegla dogovor s Komisijo za "čarobno" prilagoditev svojih ocen rasti, kar ji omogoča večje zadolževanje.

Britanski finančni nadzornik (FCA) je predlagal strožja pravila za storitve »kupi zdaj, plačaj pozneje« (BNPL), vključno z obveznimi preverjanji plačilne sposobnosti uporabnikov in ponudbo podpore v primeru finančnih težav. Strožji pregledi plačilne sposobnosti za uporabnike BNPL bodo uvedeni prihodnje leto. Martin Lewis je izdal opozorilo vsem, ki uporabljajo tovrstne storitve.

Berlinski proračun za leto 2025 in grozeči rezi za obdobje 2026/2027 so povzročali zaskrbljenost v prestolnici. Vendar pa se bo namesto napovedanih varčevalnih ukrepov proračun sedaj povišal z novim zadolževanjem, kar je preobrat v finančni politiki Berlina.

Gunnar Schupelius je izrazil nezadovoljstvo nad proračunsko porabo v Berlinu, ki naj bi bila prekomerna zlasti za begunce in uradnike. Poudaril je, da se bo Berlin do leta 2027 zadolžil za dodatnih 13 milijard evrov in da se senat izmika proračunski kočiji z različnimi triki, čeprav je februarja še obljubljal varčevanje.

Finančni strokovnjak Uzelac je poudaril, da je najemanje kreditov upravičeno le v določenih primerih, medtem ko je v večini primerov to slaba odločitev. Kritično je, da se posamezniki zavedajo pomena finančne pismenosti in se ukvarjajo s svojimi financami, ne le ko nastopijo težave. Po njegovem mnenju se ljudje prevečkrat zatekajo k zadolževanju, ne da bi predhodno temeljito preučili finančno stanje in potrebe, kar pogosto vodi v težave.

Vlada Schleswig-Holsteina je predstavila osnutek proračuna za leto 2026, ki združuje naložbe, varčevalne ukrepe in zadolževanje. Predlog je v deželnem parlamentu naletel na mešane odzive, pri čemer opozicija izraža zaskrbljenost in ga označuje kot "usoden znak". Glavne teme razprav so, kje se bo varčevalo in kako različne stranke ocenjujejo proračunsko politiko.

Socialdemokratska stranka (SDP) je predstavila alternativni proračun, ki predvideva za 400 milijonov evrov manj zadolževanja v primerjavi s predlogom proračuna vlade premierja Orpa. Predlagani so rezi v podpori za nego na domu in kmetijstvu.

Avstrijske občine naj bi do leta 2030 dosegle ničelno neto zadolževanje, kar je načrt, ki ga je predstavilo finančno ministrstvo. Predsednik občinske zveze Johannes Pressl (ÖVP) je poudaril, da so občine pripravljene izpolniti te zahteve, vendar potrebujejo več sredstev ali razbremenitev nalog. Okrepljeno sodelovanje na ravni okrajev je tudi ena od možnosti za dosego cilja. O tem bodo razpravljali na občinskem zboru v Celovcu.

Nekdanji poljski premier Mateusz Morawiecki je izrazil zaskrbljenost nad stanjem javnih financ v državi. Po objavi podatkov o izvrševanju proračuna za prvo polletje leta 2025 je opozoril na "ponuren obraz" finančnega položaja, češ da se je Slovenija vsak dan leta 2025 zadolžila za več kot 661 milijonov zlotov. Morawiecki je s temi izjavami alarmiral glede stanja poljskih financ.

Finančni strokovnjak Gonzalo Bernardos opozarja na tveganja zadolževanja za financiranje počitnic, češ da so ljudje v preteklosti živeli brez razkošnih potovanj in restavracij. Kljub temu, da dopust predstavlja pomemben finančni izdatek za družine, se mnogi ne želijo odpovedati temu letnemu času počitka in sprostitve ter so pripravljeni najeti posojilo za potovanje svojih sanj, kar pa Bernardos ocenjuje kot finančno neodgovorno potezo.

Visoka inflacija v ZDA povzroča težave mnogim Američanom pri pokrivanju življenjskih stroškov. Kot rešitev se pojavljajo različne možnosti zadolževanja, vključno s shemami »kupi zdaj, plačaj pozneje«, ki se sedaj uporabljajo celo za nakup hrane. Predlog o 50-letni hipoteki je še en primer.

Agencija S&P je znižala bonitetno oceno Franciji, kar tej državi obeta višje stroške zadolževanja. Francijo obremenjuje velik dolg v višini 3.300 milijard evrov, tveganje pa se povečuje, če bodo gospodarske reforme še naprej izostajale in bodo vlagatelji izgubili zaupanje.