APDEJT.si

Amnesty International je pred Medameriško komisijo za človekove pravice (CIDH) podal prijavo zoper venezuelsko vlado zaradi sistematičnega zatiranja zagovornikov človekovih pravic. Organizacija je v sporočilu za javnost izpostavila, da država izvaja "vrsto vzorcev, ki kažejo na namensko strategijo kaznovanja in odvračanja" ter s tem ustvarja podnebje strahu in samocenzure. Poročilo poudarja, da te dejavnosti predstavljajo koordiniran napor za utišanje in diskreditacijo tistih, ki opozarjajo na kršitve človekovih pravic v državi.

Kljub prekinitvi ognja v Gazi se pro-palestinski protesti nadaljujejo v Italiji, kjer demonstranti pozivajo k uničenju Izraela in poveličujejo figure Hamasa, kar vzbuja zaskrbljenost zaradi naraščajočega ekstremizma. V Pakistanu so izbruhnili nasilni spopadi med podporniki radikalne islamistične stranke in policijo med protizraelskim maršem v Lahoreju, pri čemer je bil ubit vsaj en policist in več protestnikov.

María Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir leta 2025, kar je po njenem mnenju zagon za osvojitev svobode v Venezueli. Nagrada predstavlja priznanje boju vseh Venezuelcev. Nicolás Maduro je istega dne poslal bolivarske milice na ulice v treh zveznih državah. Različni viri poročajo, da je Machado postala glavni glas upora proti Madurovemu režimu.

Mednarodni nevladni organizaciji Human Rights Watch in Amnesty International sta ostro obsodili poslabšanje državljanskih svoboščin in pravne države v Tuniziji. Opozorili sta na porast aretacij in pregonov aktivistov ter kritikov vlade, kar po njunem mnenju predstavlja napad na temeljne pravice in svoboščine.

Ljudski tribunal je obtožil talibane, medtem ko je pakistanska borza doživela padec za 4.600 točk zaradi politične negotovosti, konflikta z Afganistanistanom in zatiranja stranke Tehreek-i-Labbaik Pakistan (TLP).

Po protestih v Pakistanu zasedenem Kašmirju (POK) je pakistanska vlada sprejela vse zahteve protestnikov, vključno s sodno preiskavo smrti protestnikov in izpustitvijo aretiranih. Visoka delegacija je odpotovala v Azad Jammu in Kašmir (AJK) na pogovore. Pakistanska ljudska stranka (PPP) je obsodila nasilje nad protestniki v AJK. Indija je ostro obsodila "zatiralski pristop" in kršitve človekovih pravic s strani Pakistana v POK.

V Rawalpindiju so okrepili varnostne ukrepe in aretirali več kot 150 aktivistov stranke Tehreek-e-Labbaik Pakistan (TLP) zaradi načrtovanega protesta v Islamabadu. Policija v Lahoreju je izvedla operacijo na sedežu TLP, kar je sprožilo strah pred nemiri. V Iraku je svetovalec iraškega premierja vložil tožbo proti nekdanjemu »velikemu muftiju« Rafiju al-Rifaiju zaradi spodbujanja nasilja in sektaškega govora.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir leta 2025 zaradi svojega večletnega boja proti predsedniku Nicolasu Maduru, katerega vladavina velja za nelegitimno. Hkrati so v Slonokoščeni obali aretirali več kot 200 protestnikov med demonstracijami v Abidjanu, saj opozicijske skupine obtožujejo vlado zatiranja nasprotovanja pred predsedniškimi volitvami naslednji mesec.

Amnesty International je obsodil uporabo sile in množična aretiranja med protesti v Abuji, Nigeriji, kjer so protestniki zahtevali izpust priprtega voditelja prepovedane skupine Indigenous People of Biafra (IPOB), Nnamdija Kanuja. Organizacija je izrazila zaskrbljenost zaradi poročil o poskusih varnostnih sil, da bi zatrle mirne demonstracije.

Predsednik je poudaril, da je treba delati tako, da se bo zmanjšal vpliv sovražnikov. Izpostavil je, da je enotnost ključna za moč naroda in družbe.

V Holyroodu se je zbralo približno 100 protestnikov proti srečanju skupine "Building Bridges With Israel". Medtem so v Pakistanu potekali množični protesti v Pakistanu, ki ga zaseda Jammu in Kašmir, zaradi česar je vlada izklopila internet in napotila enote Rangers. Hkrati poročajo o izraelskem zatiranju protestov.

Tisoči protestnikov so se zbrali v Benetkah med beneškim filmskim festivalom, da bi opozorili na izraelsko obleganje Gaze. Protestniki, med katerimi so bili filmski ustvarjalci in člani javnosti, so v velikem pohodu izrazili nasprotovanje izraelski politiki in zahtevali svobodo za Palestino. Protesti so prekinili dogajanje na festivalu, ko so udeleženci skandirali slogane in s tem preusmerili pozornost s filmskih dogodkov na resne humanitarne razmere v Gazi.

Rusko ministrstvo za pravosodje je nevladno organizacijo Reporterji brez meja (RSF) proglasilo za "nepoželjeno" organizacijo v Rusiji, kar dejansko pomeni prepoved njenega delovanja. Ta poteza prihaja v času, ko ruske oblasti zatirajo vsako obliko kritike. Prepoved organizacije, ki se zavzema za zaščito medijev, dodatno omejuje svobodo izražanja v državi.

Propalestinske demonstracije so povzročile prekinitev 11. etape dirke Vuelta a España v Bilbau. Organizatorji so zaradi varnosti prekinili etapo tri kilometre pred ciljem, kar je vplivalo na končno razvrstitev. Protesti so bili usmerjeni proti dogajanju v Gazi.

Na poljsko-litovski meji so aretirali aktivistko skupine Pussy Riot, Aisultan Nijazovo, ki je bila aretirana na zahtevo Turkmenistana. Nijazovo so aretirali med poskusom vstopa na Poljsko iz Litve, pri čemer je bil kot razlog naveden "rdeči opozorilni znak" Interpola, ki nakazuje zahtevo za izročitev. Aktivistka je pripotovala na Poljsko, da bi iz zavetišča prevzela psa.

Znani britanski scenarist Paul Laverty, znan po sodelovanju s Kenom Loachom, je bil aretiran med propalestinskim protestom. V Edinburghu pa so upokojenca obtožili po protiterorističnem zakonu, ker naj bi izrazil podporo prepovedani organizaciji med podobnim protestom.

V Tbilisiju so potekali protesti zaradi odločitve vlade, da prekine pogovore o članstvu v Evropski uniji. Protestniki so se zbrali pred poslopjem stranke Gruzijske sanje in pred parlamentom, kjer so blokirali promet. Policija je aretirala tri osebe zaradi incidentov med protesti, vključno z vandalizmom nad plakati županskega kandidata Kakhe Kaladzeja. Protesti so se odvijali dan po spopadih med protestniki in podporniki vladajoče stranke.

V Turčiji je sodišče razveljavilo istanbulski provincialni kongres glavne opozicijske stranke, Republikanske ljudske stranke (CHP), zaradi domnevnih proceduralnih nepravilnosti. Kritiki to vidijo kot poskus oslabitve stranke. Hkrati se je okrepilo aretiranje in sojenje članom CHP, vključno z marčno aretacijo priljubljenega istanbulskega župana, kar je sprožilo množične proteste.