APDEJT.si

Egiptovska vojaška letala so že drugi dan zapored nad Gazo izvedla spuščanje humanitarne pomoči, saj se stopnjujejo strahovi pred bližajočo se humanitarno katastrofo zaradi lakote. Letala so pomoč v torek usmerila v osrednjo Gazo, s poudarkom na mestu Deir al-Balah, kjer se je zbralo več kot 150.000 ljudi. Mednarodna kritika se krepi zaradi poglabljanja lakote. Maroški kralj Mohamed VI., predsednik jeruzalemskega odbora, je izdal navodila za nujno humanitarno in medicinsko pomoč palestinskemu ljudstvu, zlasti prebivalcem Gaze. Medtem posebna poročevalka ZN za mučenje, Alice Jill Edwards, izraža globoko zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila smrti, povezanih z lakoto med Palestinci v Gazi, in poziva vse strani k spoštovanju humanitarnih odgovornosti v skladu z mednarodnim pravom.

V luči dolgotrajnega konflikta na Bližnjem vzhodu se povečuje mednarodni pritisk za priznanje Palestine kot suverene države. Kanada naj bi Palestino priznala že septembra na zasedanju Združenih narodov, s čimer se dodatno povečuje pritisk na izraelsko vlado. Tudi druge države, kot so Velika Britanija in Francija, razmišljajo o podobnih korakih. Hkrati je bila na konferenci ZN sprejeta deklaracija, ki poziva Hamas k umiku iz Gaze, vendar se Arabska liga oddaljuje od te organizacije.

Donald Trump je izjavil, da bo priznanje Palestine s strani Kanade otežilo trgovinske dogovore. Kanada je postala tretja država članica G7, ki je javno izrazila namen priznati Palestino, po Franciji in Združenem kraljestvu.

Posebna poročevalka Združenih narodov za mučenje, Alice Jill Edwards, je izrazila veliko zaskrbljenost zaradi lakote v Gazi. Poudarila je, da je nujno čim prej omogočiti dostop humanitarni pomoči v regijo, saj je trenutna situacija nepotrebna in nečloveška. Občutek pomanjkanja hrane in trpljenja prebivalcev Gaze je močno prisoten, kar zahteva takojšnje ukrepanje mednarodne skupnosti.

Mednarodna konferenca ZN na visoki ravni o mirni rešitvi vprašanja Palestine in uresničevanju rešitve dveh držav se je zaključila z izdajo Newyorške deklaracije. Ta deklaracija, kot poročajo Gulf Times in MENAFN, ponovno potrjuje močno podporo rešitvi dveh držav, kar je ključno za dosego trajnega miru med Izraelom in Palestino.

Francija bo od petka naprej izvajala zračne dostave humanitarne pomoči v Gazo, pri čemer bo odvrgla skupno 40 ton nujnih zalog. Akcija bo potekala v tesnem sodelovanju z Jordanijo. Napoved prihaja v času, ko strokovnjaki Združenih narodov opozarjajo na grozečo lakoto v Gazi.

Kenijska policija je streljala na lačne begunce v Keniji, pri čemer sta bila domnevno ubita najmanj dva človeka, ko so protestniki poskušali vdreti v objekt Združenih narodov v Kakumi. To se je zgodilo v času, ko so rezi ameriške pomoči povzročili pomanjkanje hrane. Medtem se je po vsem svetu lakota leta 2024 sicer nekoliko zmanjšala, vendar še vedno prizadene med 638 in 720 milijonov ljudi, s povečanim številom lačnih v Afriki, kot kaže poročilo ZN.

Strokovnjaki Združenih narodov in z njimi povezani forumi za spremljanje lakote opozarjajo na izbruh lakote v Gazi, ki se razvija v najslabši scenarij. Medtem ko poročila navajajo, da naj bi v Gazi umrlo že 60.000 ljudi, Izrael strogo zanika te navedbe. Ljudje v Gazi trpijo zaradi izjemne negotovosti oskrbe s hrano.

Nadzornik, ki ga podpira ZN, je opozoril, da se je v Gazi razvila lakota, pri čemer se povečuje število smrti, povezanih z lakoto, v oblegani palestinski enklavi. Medtem so Združeni narodi predstavili celovit načrt za povečanje humanitarne pomoči za Gazo, če bi bil dosežen dogovor o prekinitvi ognja ali premoru v sovražnostih. Vendar so opozorili, da sedanje razmere na terenu predstavljajo velike ovire, ki jih je treba odpraviti, da bi bil takšen odziv izvedljiv.

V zgodnjih jutranjih urah 27. julija 2025 so skrajneži iz skupine Združene demokratične sile (ADF), povezane z ISIS-om, napadli katoliško cerkev v Komandi v Demokratični republiki Kongo med nočnim molitvenim bdenjem. V brutalnem napadu je bilo ubitih skoraj 40 ljudi. Združeni narodi, vključno z mirovno misijo MONUSCO, so ostro obsodili napad na vernike. Ta dogodek je eden najsmrtonosnejših v zadnjem času v Kongu in se ujema s širšim vzorcem napadov na kristjane po Afriki in Bližnjem vzhodu.

Francesca Albanese, posebna poročevalka ZN za človekove pravice na palestinskih ozemljih, je izjavila, da se zahodni svet, ki je desetletja pridigal o spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, zdaj sooča s krizo kredibilnosti. Po njenih besedah je ta kriza posledica dogajanja v Gazi, kjer so bile v zadnjih mesecih kršene te pravice.

Število smrtnih žrtev v Gazi je preseglo 60.000, večinoma žensk in otrok. Humanitarna situacija v Gazi je bila opisana kot katastrofalna. Španski zunanji minister je podprl priznanje Palestine v Združenih narodih, kar je Španija označila za novo diplomatsko pobudo za rešitev dveh držav.

Strokovnjaki za prehransko krizo so opozorili, da se v Gazi uresničuje najslabši scenarij lakote, ki bo povzročil široko razširjeno smrtnost, če ne bo takojšnjega ukrepanja. Primerjali so to s prepoznavanjem bolezni pri pacientu na podlagi vidnih simptomov, kar nakazuje na očitnost in resnost situacije brez potrebe po nadaljnjih analizah.

Približno petnajst zahodnih držav je pozvalo mednarodno skupnost, naj utre pot za globalno priznanje palestinske države, medtem ko je Združeno kraljestvo napovedalo, da bo Palestino priznalo septembra, če Izrael ne bo izpolnil določenih pogojev. Premier Keir Starmer je potrdil to namero. Družine izraelskih talcev, ujetih v Gazi, so izrazile nasprotovanje tej nameri Francije in Združenega kraljestva, češ da bi to pomenilo nagrajevanje terorizma.

Komisarka za okolje, Antonia Theodosiou, je poudarila dolgotrajen problem nezakonitih odlagališč na Cipru. Dimitris Tsiodras je Evropsko komisijo pozval k nujni finančni podpori živinorejcem, prizadetim zaradi ovčjih koz. Predlogi za odškodnine prizadetim v uničujočih požarih v provinci Limassol so bili predloženi v odobritev Svetu ministrov. Medtem pa je bil v Assirosu v Solunu še vedno aktiven požar z več manjšimi žarišči, medtem ko se je stanje požara v Deskati izboljšalo.

Svetovni mehanizem za ocenjevanje varnosti hrane (IPC), ki združuje dvajset humanitarnih skupin, nevladnih organizacij in agencij Združenih narodov, je opozoril, da se v Gazi odvija najhujši možni scenarij, saj se tam širi lakota. Izpostavili so, da se je lakota v Pojasu Gaze že razširila, kar nakazuje na kritično humanitarno krizo.

Organizacija Združenih narodov in mednarodni nadzornik za hrano sta poročala, da se v Gazi trenutno odvija najhujši scenarij lakote. Stanje s hrano v Gazi se je drastično poslabšalo, kar kaže na izjemno kritično humanitarno krizo v regiji.

Svetovni program za hrano (WFP) Združenih narodov je sporočil, da se v Gazi odvija najhujši scenarij lakote. Direktor za analizo prehranske varnosti in prehrane pri WFP, Jean-Martin Bauer, je na tedenski novinarski konferenci Urada ZN v Ženevi virtualno dejal, da je situacija posledica izraelske blokade in intenzivnih napadov.

Medagencijska skupina Združenih narodov je v ponedeljek objavila poročilo o stanju prehranske varnosti in prehrane v svetu (SOFI) za leto 2025. Poročilo ocenjuje zmanjšanje lakote po svetu od leta 2022, vendar opozarja na neenakomerno porazdelitev. Modern.az in Azerbaijan-news.az poročata, da 8,2 odstotka svetovnega prebivalstva trpi zaradi lakote.

Po opozorilih Svetovnega programa za hrano Združenih narodov skoraj vsak tretji prebivalec Gaze že več dni ne je. Stanje poudarja dramatične posledice pomanjkanja hrane na človeški organizem in izpostavlja resnost humanitarne krize v regiji.